DEDUJEMO LAHKO PO DVEH PRAVNIH PODLAGAH

Ko govorimo o dedovanju, govorimo o prenosu premoženja in pravic ene osebe (zapustnika) na drugo osebo (dediča oz. volilojemnika). Do dedovanja pride v trenutku smrti zapustnika, premoženje pa takrat avtomatsko preide na dediče.
V Sloveniji poznamo dedovanje po dveh pravnih podlagah:
• dedovanje po oporoki,
• dedovanje po zakonu.

DEDOVANJE PO ZAKONU

Dedovanje po zakonu ureja Zakon o dedovanju (ZD). Pri dedovanju po zakonu igrata najpomembnejšo vlogo sorodstvo in zakonska zveza. Dediči bližnjega dednega reda izključujejo dediče bolj oddaljenega dednega reda. V prvi dedni red štejemo potomce zapustnika in njegove posvojence ter zapustnikovega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja. V drugi dedni red štejemo zapustnikove starše oz. posvojitelje ter njihove potomce in zapustnikovega zakonca oz. zunajzakonskega partnerja. V tretji dedni red štejemo zapustnikove stare starše in njihove potomce.

Dedovanje po zakonu Postopek dedovanja nepremičnine

POSTOPEK DEDOVANJA

Če je zapustnik pred smrtjo zapisal veljavno oporoko, je postopek dedovanja bolj zapleten, saj se deduje po oporoki, kamor spada tudi nemalo posebnosti. Če zapustnik oporoke ni zapisal ali pa le-ta ni bila veljavna, je postopek dedovanja nekoliko enostavnejši, saj se deduje po zakonu.
Pravila za dedovanje po zakonu opredeljuje Zakon o dedovanju in temeljijo na dednih redih.
Pri dedovanju po oporoki gre za upoštevanje volje zapustnika, ki pa je omejena z institutom nujnega deleža, ki ga opredeljuje Zakon o dedovanju. Nujni delež lahko zahteva dedič, ki po oporoki ni dedoval ničesar, pa bi dedoval, če oporoke ne bi bilo. Nujni delež ne pripade avtomatsko, ampak se mora zahtevati. Najpogosteje nujni deleži pripadajo dedičem prvega oz. drugega dednega reda. Stari starši so nujni dediči le takrat, ko so nesposobni za delo in nimajo drugih sredstev za peživetje.
Nujni delež potomcev oz. posvojencev ter zakonskega oz. zunajzakonskega partnerja znaša ½ zakonitega dednega deleža, ki bi pripadel ob dedovanju po zakonu, nujni delež ostalih nujnih dedičev pa znaša ⅓ zakonitega dednega deleža.
V Odvetniški pisarni Žagar vam svetujemo in pomagamo tudi v primeru dedovanja. Z veseljem vam bomo odgovorili na vprašanja o dedovanju po zakonu ali o samem postopku dedovanja ter vam tako nudili strokovno pravno podporo.