Delovna razmerja – pogodbo o zaposlitvi ureja Zakonu o delovnih razmerjih
Delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, ki ga skleneta ob podpisu pogodbe o zaposlitvi. Ta pogodba predstavlja temelj zaposlitvenega razmerja in mora biti ob sklenitvi delovnega razmerja sklenjena v pisni obliki. Kljub temu je to le deklaratorno določilo in pogodba velja tudi, če ni sestavljena v pisni obliki. Vsekakor pa to oteži morebitno dokazovanje pogodbenih določb, kar lahko še posebej vpliva na delavca, ki je v razmerju do delodajalca šibkejša stranka.
Zakon o delovnih razmerjih tudi sklenitev delovnega razmerja opredeli kot pravni posel, s katerim se uresniči volja strank – volja po sklenitvi delovnega razmerja. Volja je torej nujen element sklenitve delovnega razmerja, v delo namreč ne smemo biti prisiljeni.
Zakon o delovnih razmerjih določa pet sestavin delovnega razmerja
Delovno razmerje je glede na definicijo Zakona o delovnih razmerjih, sestavljeno iz več sestavin, ki morajo biti podane, da lahko ugotovimo, da gre za delovno razmerje:
- prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca;
- delo za plačilo;
- osebno delo;
- nepretrgano opravljanje dela;
- delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca.
Zakon, ki delovna razmerja ureja, se imenuje Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in med drugim ureja tudi način sklepanja pogodbe o zaposlovanju, v njem pa bomo našli tudi druga določila, vezana na sklepanje delovnega razmerja, pravice in dolžnosti delavca in delodajalca.
Delovna zakonodaja je kompleksna in specifična
Ne glede na Zakon o delovnih razmerjih je potrebno poudariti, da je delovna zakonodaja zaradi svoje specifičnosti in mnogih sprememb v zadnjih letih izjemno zahtevno pravno področje, kjer še vedno ni ustvarjene zadovoljive sodne prakse, ki bi olajšala ugotavljanje možnosti za uspeh oziroma pojasnjevala že omenjene pomanjkljivosti zakonov in drugih predpisov. Velikokrat celo odvetniki strokovnjaki na tem področju ne moremo ugotoviti namena zakonodajalca, zato je potrebno poznati morebitne že ustaljene rešitve in uporabljati že uveljavljeno sodno prakso na podobnih primerih. Razgovor s stranko in svetovanje, zastopanje v sporih v zvezi s pogodbami o zaposlitvi (sklenitev, prenehanje) in pravicami, obveznostmi in odgovornostmi iz delovnega razmerja...
Pri sklepanju delovnega razmerja, moramo le-to jasno opredeliti
Jasna opredelitev delovnega razmerja je zelo pomembna. Velikokrat se z različnimi pogodbami namreč dogovori sodelovanje med posameznikom in družbo (ki v smislu te pogodbe v neki meri nastopa kot delodajalec). Primera takšne pogodbe sta podjemna pogodba in avtorska pogodba. Vendar razmerij, ki nastanejo med naročnikom in izvajalcem v primeru omenjenih pogodb, nikakor ne moremo enačiti z delavnim razmerjem, ki se med delavcem in delodajalcem ustvari v primeru sklenitve delovnega razmerja.
V primeru ene izmed pogodb civilnega prava (ki ne sodijo na področje delovne zakonodaje) se izvajalec in naročnik dogovorita, da bo izvajalec za naročnika opravljal določena dela, za to pa bo dobil dogovorjeno plačilo. Iz takšnega razmerja ne izhaja nobena druga pravica izvajalca (ki jo sicer Zakon o delovnih razmerjih določa za delavca). Izvajalec torej ni upravičen do plačila prispevkov za socialno in invalidsko zavarovanje, prav tako mu ob daljšem sodelovanju ne pripada pravica do regresa, pa tudi pravice do dopusta iz naslova tega razmerja nima.
Prav zato se nemalokrat zgodi, da delodajalci izrabljajo slabši položaj posameznikov na trgu in jih silijo v delovanje preko različnih civilnopravnih pogodb, s katerimi jih prikrajšajo za pravice, ki bi jim sicer pretikale iz delovnega razmerja.
Nadzor nad pravilno sklenjenimi delovnimi razmerji pri nas vrši FURS in inšpekcija
Nadzor nad tem v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih pri nas vršita FURS in delovna inšpekcija. V kolikor se pri nadzoru izkaže, da pri posameznikih, ki s podjetjem sodelujejo preko s.p. ali preko ene izmed pogodb civilnega prava, obstajajo elementi delovnega razmerja, “delodajalec” prejme globo v višini od 1.500 do 20.000 EUR. Poleg tega mora delodajalec pogodbeno razmerje z delavcem skladno z Zakonom o delovnih razmerjih spremeniti v delovno razmerje za nedoločen čas ter zanj plačati davke in prispevke za ves čas trajanja zaposlitve.