DEDOVANJE : RAZLOG ZA ODGOVARJANJE DEDIČEV ZA ZAPUSTNIKOVE DOLGOVE

DedovanjeDedovanje v ožjem pomenu je prehod zapustnikovega premoženja kot celotnega dela ali alikvotnega dela premoženja na pravne naslednike. Za dedovanje je značilno, da preide premoženje na dediče na podlagi enega samega dogodka in sicer na podlagi zapustnikove  smrti. Dedovanje hkrati pomeni, da preide premoženje na dediče neposredno od zapustnika. Dedovanje je hkrati tudi razlog, da dediči odgovarjajo za dolgove zapustnika. Z dedovanjem preidejo na dediča vsa premoženjskopravna razmerja zapustnika, vse podedljive pravice in obveznosti, ki jih je imel zapustnik ob smrti. Dediči odgovarjajo za zapustnikove dolgove tudi v primeru, kadar bi zapustnik odgovornost izrecno izključil. Dedič odgovarja za dolg zapustnika z vsem svojim premoženjem, in sicer omejeno na višino vrednosti podedovanega premoženja. Dedič torej ne odgovarja samo s podedovanim premoženjem. Dediči pa odgovarjajo tudi za dolgove zapuščine. To so stroški za pogreb zapustnika, stroški za popis in ocenitev zapuščine, stroški za zavarovanje zapuščine itd. Dedovanje v širšem smislu zajema tudi prehod posameznih delov zapustnikovega premoženja na osebe, ki niso dediči, največkrat na volilojemnike. Dedovanje na podlagi zakona oziroma zakonito dedovanje je dedovanje na podlagi zakona, ko zakon določa krog oseb, ki prihajajo v poštev za dedovanje glede na svoje razmerje z zapustnikom. Najpomembnejši razmerji, na podlagi katerih gre določeni osebi pravica do dedovanja, sta sorodstvo in zakonska zveza. V tem primeru lahko gre lahko tako za  dedovanje po očetu in dedovanje po starših kot tudi za dedovanje po možu. Poleg zakonitega dedovanja poznamo tudi oporočno dedovanje, pri čemer je na podlagi oporoke, ki jo napravi zapustnik pred smrtjo, prav tako mogoče dedovanje po očetu ter dedovanje po starših kot tudi dedovanje po možu. Seveda je mogoče dedovati tudi po ostalih sorodnikih.

DEDOVANJE IN NUJNI DELEŽ

Dedovanje nujni deležPo zapustnikovi smrti sledi dedovanje. Nujni delež je ustanova s katerim je omejena predvsem svoboda oporočnega razpolaganja. Da premoženjska razmerja in iz teh razmerij izvirajoče pravice in obveznosti umrle osebe preidejo na druge, fizične ali pravne, osebe omogoča prav dedovanje. Nujni delež je del zapuščine, ki pripada določenemu nujnemu dediču. Razlog za pričetek hudih sporov med dediči je ravno dedovanje. Nujni delež oziroma ustanova nujnega deleža pa ne omejuje samo zapustnikove svobode testiranja, ampak utesnjuje tudi njegovo prosto razpolaganje za časa življenja. Med zakonito dedovanje posebne vrste štejemo nujno dedovanje. Nujni delež oziroma skupni nujni delež je del  zapuščine, ki gre skupaj vsem nujnim dedičem. Dedovanje ločimo na zakonito dedovanje in na oporočno dedovanje. Nujni delež je manjši od zakonitega deleža, ker je le ta del tega.