Katere osnove dedovanja moramo poznati?

Kot že samo ime pove Zakon o dedovanju v Republiki Sloveniji ureja področje dedovanja. Dedovanje predstavlja postopek prehoda dediščine iz umrlega na zapustnika. Po zakonu o dedovanju lahko v Republiki Sloveniji dedujemo po dveh pravnih podlagah – po zakonu in po oporoki. Načeloma ima oporoka prednost pred zakonom (zakon uporabljamo samo takrat, kadar oporoka ni bila zapisna ali pa je le ta neveljavna oz. uničena), kljub temu pa Zakon o dedovanju tudi v primeru oporočnega dedovanja varuje zapustnikove najbližje (tako imenovane nujne dediče) z institutom nujnega deleža. V primeru, ko jih zapustnik spregleda v oporoki imajo le-ti tako kljub temu pravico zahtevati del dediščine zapustnika.

Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev

Po Zakonu od dedovanju dedovanje temelji na dednih redih. Pri nas poznamo tri:

  1. dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner,
  2. dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) ter zakonec oz. zunajzakonski partner,
  3. dedni red: zapustnikovi dedi in babice ter njihovi potomci.

 

Načeloma se v posameznem dednem redu deduje ”po glavah” (per capita), tako v prvem dednem redu na primer zapustnikovi potomci dedujejo polovico, drugo polovico pa deduje zapustnikov partner. V kolikor zapustnik za seboj ni zapustil potomcev polovico premoženja deduje partner, polovico pa starši oz. predniki zapustnika in njihovi potomci. Tudi v tretjem dednem redu si vsaka linija razdeli polovico zapustnikovega premoženja, v posameznih linijah pa se potem premoženje razdeli na enake deleže. Posebnost je reprezentacijska oz. vstopna pravica. Vstopna pravica pomeni pravico dediča, da deduje namesto svojega prednika, ki ne deduje. Institut vstopne pravice se uporablja v primerih, ko je dedič umrl pred zapustnikom, je dedno nevreden, ali ker se je odpovedal dedovanju v lastnem imenu in ne v imenu svojih potomcev, torej zapustnikovih vnukov.

Kaj je institut nujnega dediča in kdo nujni dediči sploh so?

Nadalje zakon o dedovanju opredeljuje institut nujnega dediča. Nujni dedni delež lahko zahteva dedič, ki z oporoko ni podedoval ničesar, bi pa podedoval del zapustnikovega premoženja, če oporoke ne bi bilo. Nujni dediči so: pokojnikovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci (vnuki), njegovi starši in njegov zakonec (ali zunajzakonski partner). Dedi in babice ter bratje in sestre pokojnika so nujni dediči le tedaj, če so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje. Osebe so nujni dediči, če so po zakonitem dednem redu upravičeni dedovati. Nujni delež znaša:

  • 1/2 zakonskega deleža za potomce, posvojence in njihove potomce, ter zakonca oz. zunajzakonskega partnerja,
  • 1/3 za ostale nujne dediča.

Kaj nam prinaša institut vračunavanja daril?

V korist nujnih dedičev poznamo tudi institut vračunavanja daril. Če je dediščina premajhna, da bi se nujni dediči lahko poplačali se pričnejo vračunavati tudi darila, ki se vračunavajo v obratnem vrstnem redu, kot so bila dana. Vedeti pa moramo, da je lahko tudi nujni dedič razdedinjen v kolikor se je za časa življenja zapustnika grobo prekršil zoper zapustnika samega ali njegove najbližje oz. je do zapustnika pokazal veliko nehvaležnost.

Pravni nasveti dedovanje

Katere so posebnosti, ki jih moramo poznati pri dedovanju zaščitenih kmetij?

Posebnost v Republiki Sloveniji predstavljajo kmetijska zemljišča. Njihovega dedovanja ne ureja Zakon o dedovanju pač pa posebni zakon – Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Predvsem pomembno pa je poznati posebnosti pri dedovanju zaščitenih kmetij. Najprej je seveda potrebno vedeti, kako zaščiteno kmetijo sploh definiramo. Zaščitena kmetija po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev je kmetijska oz. kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe, zakonskega para, zunajzakonskega para, para v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali v solasti starša in otroka in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. Zaščiteno kmetijo deduje praviloma samo en dedič, le če zakon tako določa, lahko zaščiteno kmetijo deduje več dedičev. Pri dedovanju zaščitene kmetije ločimo tri dejanske položaje:

  • Ko ima zaščitena kmetija zgolj enega lastnika;
  • Ko je zaščitena kmetija v solasti zakoncev;
  • Ko je zaščitena kmetija v solasti starša in otroka.

 

Vse tri situacije se med seboj razlikujejo napotke o dedovanju pa lahko najdemo v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev. Seveda pa so do dedovanja upravičeni tudi zapustnikovi potomci in partner, ki jim kmetija ne pripade. Le-ti dedujejo denarno vrednost v vrednosti nujnega deleža, ki že v splošnih pravilih dedovanja pripada vsakemu nujnemu dediču. Nujni delež izplača dedič, ki je dedoval zaščiteno kmetijo. Rok za izplačilo nujnega deleža določi sodišče glede na gospodarsko zmožnost zaščitene kmetije in socialne razmere v katerih se je dedič znašel. Ta rok lahko praviloma traja največ pet let, izjemoma pa lahko sodišče, na predlog dediča, ki je podedoval kmetijo rok podaljša do največ deset let.

Vidimo torej, da Zakon o dedovanju definira številne institute, ki jih med dedovanjem uporabljamo. Odvetniki dednega prava svojim klientom dajemo pravne nasvete v dedovanju tako v primerih dedovanja po zakonu in tudi dedovanja po oporki, poleg tega pa s poznavanjem institutov dednega prava zagotavljamo varstvo naših klientov. Seveda pa je dobro, da stranke odvetniško pomoč poiščejo pred izdajo sklepa o dedovanju.