Razlogi za razvezo zakonske zveze po pravu Republike Slovenije

V Republiki Sloveniji je vsakemu posamezniku, ki se odloči skleniti zakonsko zvezo priznana tudi pravica do razveze, če je zakonska zveza nevzdržna. Edini razlog za razvezo zakonske zveze je lahko nevzdržnost, ki pa lahko nastopi iz različnih razlogov. Pri tem se krivda za nastanek nevzdržnosti ne ugotavlja. Dan danes se v Sloveniji vse več parov odloči za razvezo zakonske zveze, ki pa je povezana z mnogoterimi vprašanji, o katerih se je pred razvezo potrebno dogovoriti. Razveza je boleča in velikokrat dolgotrajna, vendar razveza predstavlja tudi začetek novega življenja.

Sporazumna razveza zakonske zveze postopek

Postopek razveze zakonske zveze v primeru zumne razveze ali razveze na tožbo

Razveza zakonske zveze je mogoča na dva načina – sporazumno ali na tožbo. S sporazumno zakonsko razvezo se zakonca razvežeta, pred tem pa se sporazumeta tako o delitvi premoženja, kot tudi o stikih z otroci, plačevanju preživnine in drugih pomembnih vprašanjih, ki razvezo zadevajo. Če se zakonca o omenjenih vprašanjih ne moreta dogovoriti sledi razveza zakonske zveze na tožbo, pri kateri o vsem tem odloči sodišče, velikokrat ob pomoči in mnenjih Centra za socialno delo. Pogovora na Centru za socialno delo se morata zakonca sicer udeležiti tudi v primeru sporazumne razveze zakonske zveze, če morata v postopku razveze rešiti tudi vprašanja, ki zadevajo njune otroke.

Delitev premoženja v primeru sporazumne razveze zakonske zveze

Pri sporazumni zakonski razvezi, pa tudi pri razvezi izvenzakonske skupnosti največkrat kot prvo nastopi vprašanje delitve premoženja. V okviru zakonske zveze poznamo dve vrsti premoženja – skupno premoženje in posebno premoženje. Skupno premoženje zakoncev predstavlja tisto premoženje, ki sta ga pridobila oba zakonca z delom v času trajanja zakonske zveze. Skupno premoženje je skupna last zakoncev, ki ga upravljata in z njim razpolagata skupaj. Deleža pri skupnem premoženju zakoncev sta torej nedoločena. Zakonca lahko sicer tudi v trajanju zakonske zveze kadarkoli zahtevata delitev premoženja. Načeloma velja, da se skupno premoženje ob morebitnem koncu zakonske zveze deli na polovico, lahko pa zakonca dokažeta, da so bili njuni prispevki k skupnem premoženju različni, zaradi česar se le to lahko razdeli v drugačnem razmerju, pri čemer pa se glede prispevanja ne upošteva le denarni prihodki iz dela temveč tudi pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Na drugi strani posebno premoženje predstavlja premoženje vsakega zakonca, ki sta ga imela že pred začetkom zakonske zveze ali pa sta ga pridobila v času trajanja zakonske zveze vendar ne z delom. Posebno premoženje ni predmet delitve ob razvezi in tako v celoti pripade lastniku.

Ob koncu zakonske zveze je potrebno urediti tudi vprašanja, ki zadevajo skupne otroke

Zakonca pa se morata pri sporazumni razvezi zakonske zveze sporazumeti tudi o vseh vprašanjih, ki zadevajo skupne otroke. Navadno se postavljajo vprašanja, kot so:

  • Pri katerem od staršev bo otrok živel?
  • Kakšno skrbništvo bosta starša izbrala?
  • Koliko bo znašala preživnina?

Delitev premoženja pri razvezi zakonske zveze


Dan danes je navadno tako, da eden izmed staršev prevzame skrbništvo za otroka, drugemu pa so z otrokom omogočeni stiki, ki so dogovorjeni. Stiki so hkrati pravica in tudi dolžnost starša, ki jo mora izpolniti do otroka. Ker pa je tak sistem za otroka izjemno naporen in stresen, se dan danes vse več ločenih parov odloča za skupno skrbništvo. Gre za relativno novo vrsto skrbništva, pri katerem oba starša v enaki meri skrbita za otroka in otrok biva polovico časa pri enem ter polovico časa pri drugem staršu. Seveda je temelj za skupno skrbništvo dobro razumevanje med staršema tudi po razvezi, zato se starši za ta tip skrbništva odločajo pretežno pri sporazumni razvezi zakonske zveze.
Ko sodišče dobi predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ga v primeru otrok pošlje na Center za socialno delo, ki starša nato povabi na pogovor, ki se ga morata oba nujno udeležiti. Po svetovalnem razgovoru center za socialno delo izda mnenje ter ga pošlje sodišču. Sodišče na to mnenje ni popolnoma vezano, saj je dolžno upoštevati otrokovo korist. Sodišče na podlagi ugotovljenih okoliščinah lahko:

  • Izda sodbo in potrdi vse sporazume. Z izdajo take sodbe je zakonska zveza sporazumno razvezana.
  • Predlaga staršem, da izdelata nov sporazum, če ugotovi, da sporazum ni ustrezen in v korist otroka. V primeru, ko starša novega sporazuma ne moreta doseči, se šteje, da je bil predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze umaknjen, prične pa se razveza zakonske zveze na tožbo.

 

V določenih primerih je do preživnine po prenehanju zakonske zveze upravičen tudi zakonec

V nekaterih primerih pa se lahko ob sporazumni razvezi zakonske zveze dogovori tudi preživnina za bivšega zakonca. Preživnino je potrebno plačevati, ko eden izmed bivših zakoncev nima ustreznih pogojev za razvoj normalnega življenja, pa bi ga lahko drugi preživljal brez, da bi ogrozil svoje lastne življenjske potrebe in potrebe morebitne nove družine. Sodišče pri preživnini, ki je namenjena zakoncu nanjo ne pazi po uradni dolžnosti, kot to počne pri preživnini namenjeni otroku, pač pa mora preživnino zahtevati zakonec sam.