Kaj je preživnina, kdo jo določi in kakšne vrste preživnin sploh poznamo?

Razveza zakonske zveze je dan danes žal razmeroma pogost postopek, ki ga spremljajo številna vprašanja, ki jih je pred razvezo zakonske zveze potrebno urediti. Eno izmed the vprašanj je tudi preživnina morebitnega otroka ali zakonca po razvezi. Preživnina je eden izmed institutov družinskega prava, ki omogoča preživetje zakonca in otroka po razvezi zakonske zveze. Institut preživnine je povezan s preživljanjem, preživninskim zavezancem in preživninskim upravičencem.
V praksi poznamo preživnine oz. preživninska razmerja med starši in (mladoletnimi) otroci ter preživnine za bivšega zakonskega partnerja, zakon pa navaja tudi nekaj drugih vrst preživnine, ki so zaradi pogojev, ki jih posamezniki težko izpolnjujejo, v praksi relativno redke.

Preživnina ob razpadu zakonske zveze

Razveza in skupni otroci določajo obveznost plačevanja preživnine

Po razvezi zakonske zveze je preživnino obvezan plačevati starš, pri katerem otrok ne živi in sicer do dopolnjenega osemnajstega leta ali dokler se otrok redno šola, vendar ne dlje kot do šestindvajsetega leta. Preživninska obveznost je podana tako v primeru razveze zakonske zveze kot v primeru razpada izvenzakonske skupnosti. Seveda pa se morata ločena starša dogovoriti tudi o sami vzgoji otroka ter o stikih z otroci.
Kadar govorimo o ločitvi je sodišče po uradni dolžnosti obvezano paziti na interese mladoletnika (ne pa tudi polnoletnika) in jih postaviti pred potrebe staršev. Preživninsko obveznost sodišče določi v skladu s t.i. preživninskim trikotnikom. Gre za to, da je pri določitvi preživnine potrebno upoštevati finančne sposobnosti starša, ki je preživnino dolžan plačevati, na drugi strani pa tehtamo otrokove potrebe, seveda pa ob obeh pogledih ne smemo pozabiti na specifičnost vsakega posameznega preživninskega razmerja. Preživnina se mora določiti v denarju, saj je tako tudi dejansko izvršljiva, v določenih primerih pa lahko kljub temu pride do dogovora o drugačnem načinu preživljanja, seveda v kolikor je to v interesu otroka.

Preživnina bivšega zakonca – kdo je do nje upravičen in koliko časa jo je potrebno plačevati?

V veliko primerih pa je podana tudi preživninska obveznost do bivšega zakonca. Preživnino je potrebno plačevati, ko eden izmed bivših zakoncev nima ustreznih pogojev za razvoj normalnega življenja, pa bi ga lahko drugi preživljal brez da bi ogrozil svoje lastne življenjske potrebe in potrebe morebitne nove družine. Dolžnost plačevanja preživnine v tem primeru naloži sodišče, vendar po uradni dolžnosti ne pazi na potrebe zakonca. Prav zaradi tega mora tisti, ki preživnino zahteva tudi dokazati, da jo zares potrebuje.  Stranki pa se lahko o preživnini dogovorita tudi sporazumno, brez vmešavanja sodišča.

Kako do preživnine, ki ni bila poravnana?

V nekaterih primerih pa se izvrševanje preživnine žal ne dogaja v skladu z dogovorom, zato je po slovenski legislativi preživnino mogoče tudi izterjati. Če starš ali partner ne plačuje preživnine jo je drugi partner pa tudi otrok, v primeru, da je polnoleten, upravičen izterjati. Izterjava preživnine ima po četrtem odstavku 110. člena ZIZ prednost pred ostalimi terjatvami.

Razveza in otroci

Razveza zakonske zveze je povezana tudi z drugimi vprašanji, ki jih je potrebno rešiti

Seveda pa razveza zakonske zveze ali razpad zunajzakonske skupnosti nikakor ni povezan zgolj z določanjem in plačevanjem preživnine. Partnerja morata v prvi vrsti razdeliti premoženja, ki sta ga v času trajanja zveze pridobila. Pri tem ločimo skupno premoženje in posebno premoženje. Skupno premoženje je tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, posebno premoženje pa je premoženje, ki ga je imel zakonec pred oz. ob sklenitvi zakonske zveze, kakor tudi premoženje, ki ga je zakonec v času zakonske zveze pridobil kako drugače kot z delom. Ob razvezi se skupno premoženje navadno deli na polovico, vendar lahko partnerja dokažeta, da je kdo prispeval več ali manj ter se premoženje nato razdeli v skladu s to oceno. Pri prispevkih pa ne štejejo zgolj finančni prispevki, pač pa tudi trud in delo zakonca. Posebno premoženje ob razvezi zakonske zveze ali razpadu zunajzakonske skupnosti ni predmet delitve.
V primeru skupnih otrok se morata bivša partnerja dogovoriti tudi o stikih z otroci in skrbi zanje. Vzgoja otrok ločenih staršev je vse prej kot enostavna, sploh v primeru, ko sporazumna razveza zakonske zveze ni mogoča, saj med staršema velikokrat prihaja do konfliktov. Z namenom dobrobiti otroka se je razvil institut skupnega skrbništva, ki je v stroki izjemno zagovarjan način skrbništva, saj izmed vseh oblik skrbništev na otroka vpliva najugodneje. Pri tem oba starša prevzemata vse obveznosti in pravice do otrok, sicer pa živita na ločenih lokacijah. Starša, ki se odločata za skupno skrbništvo oz. sostarševstvo, se morata sporazumeti glede vprašanja otrokovega stalnega prebivališča. Sicer pa otrok živi približno polovico časa pri enem, drugo polovico pa pri drugem staršu. Osnova za skupno skrbništvo je seveda dobro razumevanje med staršema tudi po razvezi, saj je pri tem potrebno ogromno prilagajanja, pa tudi razumevanja in ljubezni do otroka, ki ne sme biti pogojena s konflikti staršev.