Kupoprodajna pogodba za nepremičnino

Kupoprodajna pogodba za nepremičnino je pogodba s katero se kupec zaveže plačati kupnino, prodajalec pa, da bo storil vse potrebno za pravočasen prenos lastninske pravice na pridobitelja. Kupoprodajna pogodba za nepremičnino je hkrati tudi pogodba, s katero se prodajalec zaveže izročiti kupcu stanovanje v posest brez napak. Kupoprodajna pogodba za nepremičnino je pogodba za katero sklenitev je potrebna prava in svobodna volja obeh strank, ki morata biti obe poslovno sposobni. Za stranke, ki nimajo poslovne sposobnosti, na primer mladoletnik ali gospodarska družba, so pogodbe upravičeni skleniti njihovi zakoniti zastopniki. Kupoprodajna pogodba za nepremičnino obsega tudi naslednji pogoj, in sicer da mora stanovanje obstajati ali pa mora biti bodoča etažna lastnina vsaj določljiva. Kupoprodajna pogodba za nepremičnino se lahko sklene za del parcele (bodoča stvar), vendar mora biti za sestavo zemljiškoknjižnega dovolila za vpis v zemljiško knjigo ta del že odmerjen kot nova parcela. Kupoprodajna pogodba za nepremičnino je hkrati pogodba, katere predmet je lahko idealni del nepremičnine v solastnini. Kupoprodajna pogodba za nepremičnino mora v nekaterih primerih biti sklenjena v obliki notarskega zapisa. Takšna zahteva je podana za pogodbo, sklenjeno med zakoncema. Odvetnik bo podrobneje pojasnil kaj mora vsebovati kupoprodajna pogodba za nepremičnino. Vzorec kupoprodajne pogodbe, katerega mnogi želijo enostavno pridobiti po internetu, je najslabša možna odločitev. Odvetnik kot pravni strokovnjak na področju nepremičnin bo sestavil seznam potrebnih listin in hkrati pojasnil zakaj jih mora vsebovati kupoprodajna pogodba za nepremičnino. Vzorec, torej splošni vzorec kupoprodajne pogodbe je morda mogoče najti na spletu. Vendar je potrebno poudariti, da je glede na specifiko vsakega posamičnega primera le to izredno nevarno početje, saj sta v primeru zapletov na ta način pravno popolnoma nezavarovana tako kupec kot prodajalec. Skladno z navedenim je sestavo kupoprodajne pogodbe nujno potrebno prepustiti odvetniku. Delitev solastnine ali skupne lastnine nekateri laično imenujejo kar razdelitev nepremičnin. S pojmom razdelitev nepremičnin tako vsekakor razumemo različne postopke s katerimi dosežemo delitev solastnine ter delitev skupne lastnine. O navedenih pravnih pojmih smo podrobneje pisali v člankih na temo solastnine ter skupne lastnine.

darilna pogodba nepremičnine

 

Darlina pogodba nepremičnine

 

Ena izmed najpogostejših pogodb na področju nepremičninskega prava je vsekakor darilna pogodba. Nepremičnine so pogosto predmet darilnih pogodb. Pogodba, s katero se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja, je darilna pogodba. Nepremičnine, ki so predmet darilne pogodbe, so lahko stanovanja, hiše, zemljiške parcele, poslovni prostori in tako dalje. Pravni posel, s katerim se prenaša lastninska pravica (tudi na nepremičninah) je darilna pogodba. Nepremičnine je nato potrebno vpisati v zemljiško knjigo, zaradi česar je zemljiškoknjižno dovolilo sestavni del pogodbe, ki jo imenujemo darilna pogodba. Nepremičnine, ki so predmet darilne pogodbe, so predmet obdavčitve. Davek na darilno pogodbo nepremičnine, torej davek na dediščine in darila, ureja Zakon o davku na dediščine in darila.  Davek na darilno pogodbo nepremičnine, pravilneje davek na dediščine in darila, obdavčuje premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Pogodba, ki se lahko pri prenosu lastninske pravice na nepremičnini sklene tudi med zakoncema, je prav tako darilna pogodba. Nepremičnine, katere si zakonca želita podariti, je po sklenitvi darilne pogodbe nadvse priporočljivo vpisati v zemljiško knjigo. 

 

kupoprodajna pogodba za nepremičnino