Oporoka – kaj je dedovanje po oporoki in kaj je izpodbijanje oporoke?

Kaj je oporoka in čemu je namenjena?

Po definiciji je oporoka izjava osebe (oporočitelja) o tem, kako naj se njegovo premoženje, po njegovi smrti, razdeli. Glavna vsebina oporoke so predvsem navedbe oporočitelja, kako in komu naj bo njegovo premoženje, ki ga bo imel v trenutku smrti v lasti, razdeljeno. Potrebno je izpostaviti tudi, da oporoka za časa življenja oporočitelja nima absolutno nobenega učinka, oporočitelj pa do svoje smrti s premoženjem še vedno lahko upravlja in razpolaga po lastnih željah.  Vendar se kljub relativno preprosti definicij oporoke o tem institutu pojavlja vse več vprašanj, nenazadnje pa smo vse pogosteje priča tudi nesoglasjem in sporom do katerih prihaja, ker dedno pravne zadeve v družinah niso urejene.

Kako napisati oporoko tako, da bo ob smrti zapustnika upoštevana?

Poleg mnogih vprašanj o oporoki se veliko ljudi sprašuje tudi, kako napisati oporoko tako, da bo le-ta veljavna in v danem trenutku posledično tudi upoštevana. Da je oporoka veljavna, mora biti sklenjena na enega od načinov, ki so določeni v zakonu. Poleg tega mora biti oporočitelj star vsaj 15 let, hkrati s tem pa mora biti tudi razsoden. V Sloveniji je oporoko mogoče napisati na več različnih načinov:

  • Lastnoročna oporoka je veljavna če jo je oporočitelj lastnoročno napisal in podpisal.
  • Pisna oporoka pred pričami: oporočitelj, ki zna brati in pisati, lahko podpiše listino, ki mu jo je sestavil kdo drug, vendar se mora podpis zgoditi v prisotnosti dveh prič, hkrati pa mora pred njima izjaviti, da je to njegova oporoka. Priči se prav tako lastnoročno podpišeta na oporoko.
  • Sodna oporoka po izjavi oporočitelja sestavi sodnik okrajnega sodišča. Oporočitelj jo nato v njegovi prisotnosti prebere in podpiše, sodnik pa dejanje potrdi. Če oporočitelj ne zna ali ne more prebrati oporoke, mu jo v prisotnosti dveh prič prebere sodnik, oporočitelj pa jo pred njima podpiše ali naredi na njej ročno znamenje. Priči se prav tako lastnoročno podpišeta nanjo.
  • Ustna oporoka: v primeru, ko zaradi izrednih razmer zapustnik ne more narediti pisne oporoke, lahko oporočitelj svojo voljo izjavi ustno, pred dvema pričama. 30 dni od prenehanja izrednih razmer, ustna oporoka preneha veljati.
  • Oporoka v obliki notarskega zapisa: notar lahko oporoko sestavi po ustni izjavi ali potrdi oporoko v pisni obliki, ki mu jo izroči oporočitelj. Pri sestavljanju oporoke morajo sodelovati zapisne priče.
  • Zakon o dedovanju ureja tudi oporoko, sestavljeno v tujini, oporoko, sestavljeno na slovenski ladji, oporoko, sestavljeno med izrednim ali vojnim stanjem, ter mednarodno oporoko.

 

Dedovanje po oporoki in nujni deležIzpodbijanje oporoke

 

Kdo je lahko dedič in kaj se zgodi, če si oporočitelj premisli?

Velikokrat se ljudje sprašujejo tudi, kdo vse je pravzaprav lahko dedič. Dedič je lahko po slovenski legislativi vsak, ki je v trenutku oporočiteljeve smrti živ. Izjemoma lahko deduje še nerojen a že spočet otrok, vendar pod pogojem, da se rodi živ.

V primeru, da si oporočitelj po tem, ko je že sestavil oporoko, premisli, jo lahko enostavno spremeni oz. napiše novo. Oporočitelj lahko poroko namreč kadarkoli deloma ali v celoti spremeni.

Zakon dopušča dedičem tudi možnost izpodbijanja oporoke

Kljub temu, da slovenska legislativa pozna institut dedovanja po oporoki, pa vse ni prepuščeno zgolj zapustniku, saj bi lahko ta katerega izmed bližnjih dedičev prezrl zaradi takšnih ali drugačnih razlogov. S tem namenom poznamo tudi institut izpodbijanja oporoke in institut nujnega deleža pri oporoki. Dediči, ki se z oporoko ne strinjajo, lahko le-to izpodbijajo v sodnem postopku. Oporoko lahko dediči izpodbijajo zaradi različnih razlogov. Velikokrat se kot razlog izpodbijanja oporoke navaja katera od napak pri sklenitvi oporoke. Potrebno pa je izpostaviti, da lahko oporoko zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star petnajst let, izpodbija samo tisti, ki ima pravni interes, in sicer v roku enega leta od dneva, ko je zvedel za vzrok neveljavnosti, vendar najdalj v desetih letih od razglasitve oporoke. Enako velja za izpodbijanje oporoke ali posameznih določil v oporoki zaradi grožnje ali sile, zvijače ali zmote.

Kaj je nujni delež pri oporoki?

Institut, ki prav tako omejuje svobodo testiranja zapustnika pa je institut nujnega deleža, ki ga je razvila slovenska legislativa. Gre za institut, ki omogoča nujnim dedičem, da dedujejo po zapustniku, kljub temu, da je zapustnik svoje premoženje podaril, ali ga zapustil v oporoki drugim dedičem. Med nujne dediče štejemo:

  • otroke in posvojence pokojnega,
  • vnuke pokojnega,
  • starše pokojnega,
  • zakonca oz. izvenzakonskega partnerja pokojnega.

 

Nujni delež pri oporoki predstavlja del deleža, ki bi moral iti dediču, če bi se dedovalo po zakonu. Nujni delež znaša 1/2 zakonskega deleža za: otroka oz. posvojenca, vnuka ter za zakonca oz. izvenzakonskega partnerja. Za starše, dede in babice ter brate in sestre pa nujni delež znaša 1+3 zakonskega deleža.

Dediščini pa se dediči lahko tudi odpovedo. To storijo s posebno izjavo o odpovedi dediščini. Pomembno se je zavedati, da ko je odpoved dediščini enkrat podana, je ni moč več preklicati. Dedič se dediščini ne more odpovedati, v primeru, da je z njo že razpolagal.