Kateri so najpogosteje uporabljani instituti družinskega prava?

Napačna je predstava, da sta družinsko pravo in dedovanje ena in ista veja prava, res pa je, da se odvetniki za družinsko pravo pogosto ukvarjajo tudi z dednim pravom in z vprašanji, ki to področje zadevajo. Redko katero področje prava je tako nabito s čustvi in vprašanji, kot je to družinsko pravo, saj se v tej panogi prava najpogosteje obravnavajo družinska razmerja, ki so polna globokih čustev, ki so ob uvedbi postopkov navadno močno prizadeta, odnosi pa so skrhani. Najpogostejši instituti družinskega prava so zakonska zveza, razveza zakonske zveze, preživnina, skrbništvo in seveda delitev premoženja.

Družinsko pravo odvetniki

Kakšne posledice prinaša razveza zakonske zveze?

Pri razvezi zakonske zveze gre za to, da bivša zakonca razvežeta zakonsko zvezo, ki sta jo sklenila. Seveda je to institut, ki strogo pripada družinskemu pravu, povezan pa je tudi z drugimi instituti družinskega prava – najpogosteje z delitvijo premoženja, v primeru skupnih otrok pa tudi s preživnino in skrbništvom ter stiki. Do razveze zakonske zveze lahko pride sporazumno ali pa na tožbo. Če se zakonca odločita za sporazumno razvezo zakonske zveze, sta se morala pred samo razvezo dogovoriti o vseh podrobnosti – se pravi o delitvi premoženja ter v primeru skupnih otrok tudi o preživnini, skrbništvu in stikih, ki jih bo imel z otroci zakonec, ki ne bo prevzel skrbništva.

V kolikor se zakonca o vsem tem ne moreta sporazumeti, se zahteva razveza zakonske zveze na tožbo. Posameznih razlogov za razvezo zakonske zveze na sodišču ni potrebno navajati, saj se kot edini razlog upošteva nevzdržnost, krivda pa se pri razvezi zakonske zveze ne ugotavlja.

Kako poteka delitev premoženja ob razvezi zakonske zveze?

Seveda je navadno prvo vprašanje, ki si ga zakonca postavita, kako se bo razdelilo nujno – do sedaj skupno - premoženje. Premoženje lahko razdelimo na dve kategoriji:

  • na skupno in
  • na posebno premoženje.

Skupno premoženje se pri delitvi razdeli na polovico. Če ga ne moremo fizično razdeliti se premoženje proda, zakonca pa se poplačata po deležih. Deželi se lahko tudi spremenijo, če eden od zakoncev dokaže, da je k skupnemu premoženju doprinesel bistveno več kot drug zakonec, pri tem pa se ne upošteva zgolj finančni doprinos, pač pa tudi delo in skrb na primer za hišo ali otroke. Ob delitvi skupnega premoženja se zakoncu na njegovo zahtevo na račun njegovega deleža dodeli predvsem tisti predmeti, ki so namenjeni za opravljanje njegove obrti ali poklica in mu omogočajo pridobivanje osebnega dohodka ter predmeti, namenjeni izključno njegovi osebni rabi. Premoženje, ki ga je zakonec pridobil pred poroko imenujemo posebno premoženje in ostane njegova last tudi po delitvi premoženja. Tako med posebno premoženje štejemo tudi darila, ki so bila izrecno namenjena enemu zakoncu.

Kaj se zgodi ob razvezi zakonske zveze v primeru skupnih otrok?

V primeru skupnih otrok je razveza zakonske zveze še nekoliko bolj zapletena, nedvomno pa za oba starša in nenazadnje tudi za otroka, čustveno še veliko bolj uničujoča. V postopku razveze sodišče in druge institucije skrbijo za dobro otroka in vse odločitve sprejemajo v tem duhu. Starša se morata starša zglasiti tudi na Centru za socialno delo (CSD), kjer se pogovorita o preživnini, stikih in seveda o skrbništvu. Skrbništvo je še eden izmed institutov družinskega prava, ki je navadno posebej pereč. V primeru skrbništva sodišče zmeraj odloča v korist otrok, čeprav statistično gledano v Republiki Sloveniji več skrbništev pridobijo matere, kot pa očetje. Z ureditvijo skrbništva pa je nujno potrebno urediti tudi stike. Navadno sodišča stike podeljujejo staršu, ki nima skrbništva 2 krat tedensko in ob vikendih. V primeru, ko en starš tekom izvajanja stikov, stike preprečuje, lahko starš, ki so mi bili stiki dodeljeni, sproži tožbo, za predodelitev otroka.

Dedovanje po družinskem pravu

Kako je v družinskem pravu urejen institut preživnine in komu pripada?

V družinskem pravu pa se velikokrat postavlja tudi vprašanje preživnine. Preživnina je institut, ki je najbolj nedefiniran, saj njena višina močno variira od primera do primera. Povedati je potrebno, da lahko bivši zakonec poleg preživnine za otroka plačuje tudi preživnino za bivšega zakonca, če le-ta ni spodoben za delo. Preživnine se lahko opraviči, če bi to močno posegalo v vzdrževanje nove družine ali pa bi plačevanje preživnine ogrožalo njegov lasten obstoj.

Višina preživnine je odvisna tako od dohodka starša, ki mora preživnino plačevati, kot tudi od otrokovih aktivnostih. V praksi velja, da pri 1000 evrov mesečne plače starš plača med 150 in 200 evri preživnine, smo pa se v Republiki Sloveniji srečali že s tako ekstremnimi primeri kot je na primer 80 evrov preživnine na mesec.

Vidimo torej, da je družinsko pravo zelo razgibano in velikokrat sredstvo za reševanje precej bolečih postopkov. Ker so predvsem na področju družinskega prava največkrat vpletena globoka čustva, je odvetnik družinskega prava nepogrešljiva oseba, ob uvedbi katerega izmed postopkov. Odvetnik družinskega prava bo ščitil tako premoženje posameznika, kot tudi svetoval v situacijah, ki jih oseba, udeležena v postopku, zaradi številnih čustev, ne more jasno presojati.