DELITEV SOLASTNINE

Delitev solastnineDelitev solastnine se ne more zahtevati ob neprimernem času. Pravilo, da se delitev solastnine ne sme zahtevati ob neprimernem času, varuje druge solastnike. Predvsem gre za primere, ko bi jim delitev lahko povzročila škodo ali nesorazmerne stroške. Tako bi bilo neprimerno zahtevati delitev solastnine, kadar je v prihodnosti možno bistveno povečanje vrednosti nepremičnine. Delitev solastnine je vsekakor mogoča na sporazumen način. Delitev solastnine pa je, v kolikor se solastniki o delitvi ne sporazumejo, mogoča tudi po sodni poti, pri čemer odloči o načinu delitve sodišče v nepravdnem postopku. Primarna je delitev solastnine v naravi. Pri delitvi v naravi iz ene nepremičnine nastaneta dve ali več novih nepremičnin, za kar je potrebna parcelacija. Če delitev solastnine v naravi zaradi lastnosti nepremičnine ne pride v poštev ali če solastniki želijo drugače, pride do civilne delitve, pri kateri se nepremičnina proda, kupnina pa se razdeli med solastnike. Pojem solastnina pomeni, da je ista stvar lahko v solastnini, da si torej »isto« lastninsko pravico deli več oseb. Solastnina je torej lastninska pravica razdeljena med solastnike po določenih idealnih deležih. V nasprotju s solastnino je etažna lastnina posebna lastninska pravica na posameznem delu zgradbe v kombinaciji s solastninsko pravico na skupnih delih. Za nastanek etažne lastnine je potreben še vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo. Vpis etažne lastnine ima konstitutiven pomen. Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo je mogoč tudi na podlagi odločbe sodišča v nepravdnem postopku. Vpis etažne lastnine  se prav tako opravi tudi na podlagi ustanovitvenega posla in zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga morajo podpisati vsi solastniki oziroma edini lastnik nepremičnine.

 

DELITEV SOLASTNINE SODNA PRAKSA

vpis etažne lastninPogosti so primeri, ko je zaradi različnih interesov med solastniki, edina rešitev delitev solastnine sodna praksa si je enotna, da je primarna delitev v naravi. Nenehni spori med solastniki sprožijo delitev solastnine. Sodna praksa poleg delitve  v naravi, pozna tudi sodno delitev, do katere pride, če se solastniki glede delitve ne morejo sporazumeti. Mnogokrat solastniki šele v prihodnosti spoznajo, da je bilo najpametneje vložiti predlog za delitev solastnine. Sodna praksa je v tem primeru takšna, da o delitvi odloči sodišče v nepravdnem postopku. Pogosti so primeri, ko pojem »delitev skupne lastnine« mnogi zamenjujejo s pojmom, ki mu pravimo delitev solastnine. Sodna praksa pa pozna tudi določene vmesene rešitve, kot je na primer delitev v toliko neenakovrednih nepremičnin, kot je solastnikov in izravnava razlik v denarju. Solastniki imajo na podlagi zakonske ureditve pravico, da lahko kadarkoli zahtevajo delitev solastnine. Sodna praksa si je v tem primeru enotna, da se delitev solastnine ne more zahtevati ob neprimernem času.