Zakaj je pravočasno pravno svetovanje ob dedovanju pomembno?

Dedovanje ureja različne institute med katerimi so najpogostejši zapuščine, oporoke, izročilne pogodbe in dosmrtno preživljanje, pa tudi odpoved dedovanju. Dedno pravo ureja pravne posle za časa življenja, s katerimi stranke želijo doseči učinke za časa smrti, pa tudi druga razmerja dednega prava. Zaradi materialnih interesov vključenih dedičev ter oseb, ki si prizadevajo za status dediča, služi odvetnik za dedno pravo kot katalizator med nasprotujočimi si interesi, pravno svetovanje ob dedovanju pa je za vsakega posameznika v večini primerov skoraj nujno.

Dedovanje postopek

Kakšen je postopek dedovanja?

Z dedovanjem preidejo pravice umrlega na njegovega dediča. V Sloveniji poznamo dve podlagi za dedovanje: zakon in oporoko. Vsaka vrsta dedovanja ina svoje posledice, obe vrsti pa povezuje institut nujnega deleža.

Z oporoko zapustnik izrazi svojo voljo glede tega, kdo naj nasledi njegovo premoženje. V kolikor so določeni dediči za svoj delež premoženja prikrajšani, jim zakon ponuja institut nujnega deleža, po katerem dedujejo točno določen del zapuščine. Poznamo različne vrste opork:

  • Lastnoročna oporoka: napisana mora biti z lastno roko in tako tudi podpisana.
  • Pisna oporoka pred pričami: v tem primeru ni pomembno, kdo oporoko sestavi in kako je napisana, pomembno pa je, da oporočitelj sestavek oz. listino, ki ga je napravil nekdo drug, lastnoročno podpiše v navzočnosti dveh prič in hkrati izjavi, da je to njegova oporoka in se priči podpišeta na sami oporoki.
  • Sodna oporoka: napravi se v sodelovanju z okrajnim sodiščem. Oporočitelj tam ustno izjavi svojo poslednjo voljo pred sodiščem, ki jo natančno zapiše v zapisnik.
  • Notarska oporoka: lahko se sestavi v obliki notarskega zapisa, v sodelovanju z notarjem. Napravi se lahko na dva načina - oporoko sestavi notar na podlagi ustne izjave oporočitelja ali sestavi oporočitelj sam in jo notarju predloži v potrditev.

Če oporoka ni veljavna, je izgubljena ali pa uničena, ali pa sploh ni bila napisana, se deduje po zakonu. Zakonsko dedovanje temelji na dednih redih. Naš zakonik pozna tri dedne rede:

  • Prvi dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner dedujejo v enakih deležih. Če zapustnik ni imel otrok, zakonec ne deduje celotnega premoženja, ampak se dedovanje prenese v drugi dedni red.
  • Drugi dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner, ki deduje drugo polovico premoženja.
  • Tretji dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci (zapustnikovi bratranci in sestrične).

 

Kako poteka dedovanje po dednih redih?

V prvem dednem redu dediči dedujejo po enakih delih. V drugem dednem redu starši, posvojitelj in njihovi potomci dedujejo polovico premoženja, po enakih delih, zakonec oz. zunajzakonski partner deduje drugo polovico premoženja. Ostane nam še tretji dedni red, kjer polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani. V drugem dednem redu lahko pride do tega, da je eden izmed zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom samim. V takšnem primeru dedujejo njegov delež bratje in sestre. Če je pokojni kateri od bratov ali sester, dedujejo njegov del njegovi otroci. Enako velja tudi v primeru, če sta pokojna oba zapustnikova starša.

Davek na dedovanje svetovanje

Kaj se zgodi ob uvedbi instituta nujnega deleža?

Nujni delež znaša:

v  1/2 zakonskega deleža za:

  • otroka oz. posvojenca,
  • vnuka,
  • zakonca oz. izvenzakonskega partnerja.

 

v  1/3 zakonskega deleža za:

  • starše,
  • dede in babice,
  • brate in sestre.

 

Kako je s plačilom davka pri dedovanju in kdo ga je obvezan plačati?

Z dedovanjem pa gre z roko v roki tudi davek na dedovanje. Velikokrat se dediči zaradi strahu pred velikim davkom, ki ga ne bi bili zmožni plačati, dediščini odpovedujejo. Na tem mestu je potrebno poudariti, da se je dediščini potrebno odpovedati preden smo z njo razpolagali, saj po tem odpoved dedovanju ni več mogoča. Višina davka na dediščine (in tudi na darila) je urejena v Zakonu o davku na dediščine in darila (ZDDD). Zakon kot predmet obdavčitve navaja premoženje, ki ga fizična oseba prejme kot dediščino (ali darilo) in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino oz. za dohodek po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb. Tudi višina davka pri dedovanju je odvisna od dednega reda, ki mu posameznik pripada. Osnovo za davek predstavlja vrednost podedovanega premoženja, ki ga podeduje dedič. Višina davka na dedovanje je določena v lestvici, ki je navedena v 8. členu Zakona o davku na dediščine in darila. Zavezanci za plačilo davka na dedovanje so osebe, ki dedujejo z izjemo oseb, ki pripadajo prvemu dednemu redu, poleg tega pa so davka na dedovanje oproščene tudi osebe, ki dediščino, ki so jo prejele, odstopijo državi, občini ali pravnim osebam zasebnega prava, ki opravljajo verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialnovarstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, če je premoženje namenjeno za nepridobitne namene. Davka pa prav tako ni potrebno plačati v primeru dedovanja kmetijskega zemljišča.