Dedovanje po Zakonu o dedovanju

Postopek dedovanja je v Slovenije dokaj enostaven

Dedovanje je postopek s katerim se – žal – sreča vsakdo od nas. Gre za postopek, ko premoženje zapustnika preide na njegove potomce po zapustnikovi smrti. V Sloveniji lahko dedujemo po dveh pravnih podlagah – po zakonu in po oporoki. Če je zapustnik zapisal oporoko ter je ta veljavna, se deduje po oporoki, v nasprotnem primeru dedujemo po zakonu. Slovenski zakon dediče deli v tri dedne rede:

  1. dedni red: zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zapustnikov zakonec oz. zunajzakonski partner,
  2. dedni red: zapustnikovi starši, posvojitelj in njihovi potomci (zapustnikovi bratje in sestre) dedujejo polovico ter zakonec oz. zunajzakonski partner,
  3. dedni red: zapustnikovi dedi in babice in njihovi potomci.

 

Dedovanje zaščitene kmetije

 

Ob nastopu dedovanja se pojavlja veliko vprašanj. Navadno se posamezniki sprašujejo kakšen je z davek na dedovanje nepremičnin ter kako sploh poteka postopek delitve premoženja, zato je priporočljivo poiskati pravni nasvet o dedovanju.

Dedovanje zaščitenih kmetih se razlikuje od dedovanja drugih nepremičnin

Posebej pa je dedovanje urejeno v primeru dedovanja zaščitenih kmetij. Dedovanje zaščitenih kmetij je torej urejeno drugače od dedovanja ”običajnega” premoženja. Osnovni pravni akt, ki ga v primeru dedovanja zaščitene kmetije uporabljamo je Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG). Najprej pa je seveda potrebno pojasniti pojem ”zaščitena kmetija”. Zaščitena kmetija po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev je kmetijska oz. kmetijsko-gozdarska gospodarska enota, ki je v lasti ene fizične osebe, zakonskega para, zunajzakonskega para, para v registrirani istospolni partnerski skupnosti, ali v solasti starša in otroka in obsega najmanj 5 ha in ne več kot 100 ha primerljive kmetijske površine. V kolikor kmetijo sestavljajo v večini le gozdovi, se za zaščiteno kmetijo štejejo samo v primeru, če imajo najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin, ki so po dejanski rabi v zemljiškem katastru evidentirana kot kmetijska zemljišča. Zaščitena kmetija obsega vse, kar sestavlja gospodarsko celoto in rabi za redno kmetijsko oz. gozdarsko proizvodnjo ter z njima povezane dejavnosti. Poleg kmetijskih zemljišč tako tudi poslopja, kmetijske priprave, orodja, živina, itd.

Zaščiteno kmetijo v večini primerov deduje posameznik

Po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev zaščiteno kmetijo praviloma deduje samo en dedič, vendar Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev določa tudi nekatere izjeme. Poudariti je potrebno tudi, da se v primeru, ko je eden izmed potencialnih dedičev še mladoleten lahko dedovanje tudi odloži do polnoletnosti omenjenega dediča.

Če ima zaščitena kmetija samo enega lastnika je dedovanje dokaj enostavno. Po Zakonu dedovanju kmetijskih gospodarstev deduje tisti zakoniti dedič po splošnih predpisih o dedovanju, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči. Zaplete se, če do sporazuma ne pride – kar se v praksi tudi velikokrat zgodi. V tem primeru imajo pri dedovanju prednost zapustnikov zakonec in potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske ali gozdarske dejavnosti. Če je takih več, imajo prednost tisti, ki odraščajo ali so odraščali na kmetiji in so s svojim delom ali zaslužkom prispevali k ohranitvi oz. razvoju kmetije, ob enakih pogojih pa ima prednost pri dedovanju tudi zakonec zapustnika. Pomembno je vedeti tudi, da imajo sorodniki bližnjega kolena prednost pred sorodniki iz bolj oddaljenega kolena; med sorodniki iz istega kolena ima prednost tisti, ki je najbolje usposobljen za opravljanje poklica kmeta ali kaže, da se bo za to najbolje usposobil; pri tem se po možnosti upoštevajo želje zapustnikovega preživelega zakonca.

 Če je zaščitena kmetija v solastnini zakoncev, potem Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev da je dedič kmetije v prvi vrsti preživeli zakonec, če pa zakonca umreta hkrati se dedič določi tako, kot bi bila kmetija v lasti ene osebe.

Pravni nasveti o dedovanju

Izključitev dediča po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev

Dediča se lahko po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev na predlog sodišča tudi izključi iz dedovanja. Do izključitve pride v primeru, ko:

  • je zaradi psihične bolezni, duševne motnje ali telesne okvare očitno nesposoben za trajno gospodarjenje z zaščiteno kmetijo;
  • je zaradi svoje očitne in trajne nagnjenosti k zapravljivosti, alkoholizmu ali zlorabi mamil dopušča bojazen, da ne bo dobro gospodaril z zaščiteno kmetijo;
  • je že več kot dve leti brez sporočila o kraju svojega bivanja odsoten v takšnih okoliščinah, ki izključujejo njegov povratek v ustreznem roku (ne šteje odsotnost zaradi vojne ali vojnega ujetništva).

 

Izločitev dediča pri dedovanju kmetije, ki je zaščitena

Pozabiti ne smemo niti na možnost izločitve dediča. Dedič iz istega dednega reda lahko zahteva, lahko za dediča, ki je sam oz. z zakoncem, staršem, otrokom ali vnukom lastnik oz. solastnik druge zaščitene kmetije, da se tak dedič izloči iz dedovanja zaščitene kmetije, ki je predmet dedovanja.

Dedičem, ki ne dedujejo kmetije, pripada denarna vrednost v vrednosti nujnega deleža, ki ga lahko sodišče v primeru različnih predpostavk zviša ali zniža. Nujnega deleža pa ne dobi dedno nevreden dedič, ki je dedno nevreden zato, ker se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljanja zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, in tudi ne tistemu, ki ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

 Lahko pa se zgodi tudi, da v danem trenutku enostavno ni dediča, ki bi bil primeren za dedovanje zaščitene kmetije. V takšnem primeru dedujejo zaščiteno kmetijo vsi dediči v skladu s splošnimi predpisi o dedovanju, ki jih določa Zakon o dedovanju.