Dedno pravo v Sloveniji dediče deli v dedne redne

Dedno pravo je pravno področje, ki ureja prehod zapuščine Iz umrlega na njegove naslednike. V Republiki Sloveniji se lahko deduje po dveh pravnih podlagah – po oporoki ali po zakonu. Dedno pravo sicer prednost daje oporoki, saj le-ta izraža poslednjo voljo zapustnika. Če zapustnik ni zapisal oporoke, je le ta neveljavna ali ni najdena, se deduje po zakonu glede na dedni red, ki mu posameznik pripada. Pri dedovanju pa moramo biti pozorni tudi na dednopravne pogodbe, ki jih je lahko sklenil zapustnik za časa življenja.

 

V prvi dedni red prištevamo najožje sorodnike umrlega

Slovensko dedno pravo svojce zapustnika deli v tri dedne rede. V prvi dedni red uvrščamo zapustnikovega potomca, ki deduje polovico premoženja ter zapustnikovega zakonca, zunajzakonskega partnerja oz. partnerja registrirane istospolne partnerske skupnost, ki deduje drugo polovico.  Dedno pravoDedno pravo Republike Slovenije določa, da je prvi dedni red opravičen plačila davka od dediščine.

V kolikor zapustnik ni imel potomcev se dedovanje iz prvega dednega reda premakne v drugi dedni red, kjer partner zapustnika deduje polovico, drugo polovico pa dedujejo starši zapustnika ali njegovi posvojitelji. Od te polovice polovico deduje mati, polovico po oče (vsak od staršev torej deduje eno četrtino premoženja zapustnika). V primeru, ko je eden izmed zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom, dedujejo njegov del zapustnikovi bratje in sestre. V primeru, ko je umrl tudi kateri izmed bratov ali sester, pa glede na dedno pravo Republike Slovenije, dedujejo njegov del njegovi otroci.

V tretji dedni red dedno pravo uvršča zapustnikove dede in babice ter njihove potomce. Polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani. Če pride do situacije, ko sta ded in babica po eni liniji umrla pred zapustnikom, pa nista zapustila nobenega potomca, dedujejo njun del ded in babica druge linije oz. njuni potomci.

 

Nujni delež ščiti pripadnike prvega dednega reda in drugega dednega reda pred prezrtjem

Tako v primeru zakonitega kot tudi v primeru oporočnega dedovanja je zelo pomemben institut, ki ga dedno pravo uvede z namenom zaščite ožjih zapustnikovih sorodnikov nujni delež. Omenjeni institut varuje nujne dediče zapustnika (navadno gre za posameznike, ki pripadajo prvemu dednemu redu in drugemu dednemu redu), pred tem, da bi jih umrli v oporoki spregledal. V primeru, da jih spregleda, imajo vsi nujni dediči pravico zahtevati nujni delež. Le-ta znaša 1/2 zakonskega deleža za prvi dedni red (otroka oz. posvojenca, vnuka, zakonca oz. izvenzakonskega partnerja) ter 1/3 zakonskega deleža za starše, dede in babice ter brate in sestre.

 

Kako se nujni delež izračuna?

Seveda se pojavlja tudi veliko vprašanj o tem, kako se nujni delež v skladu z dednim pravom Republike Slovenije izračuna. Najprej je potrebno popisati vso zapustnikovo premoženje. Pri tem upoštevamo tudi zapustnikove terjatve, med njimi tudi tiste, ki jih ima zapustnik proti kateremu izmed dedičev.

Dedno pravo nalaga, da se od ugotovljene vsote premoženja odbijejo zapustnikovi dolgovi, stroški za popis in ocenitev zapuščine ter stroški za zapustnikov pogreb. Po tem se vrednosti, ki smo jo dobili, doda vrednost vseh daril, ki jih je zapustnik na kakršenkoli način dal tistemu, ki bi po zakonitem dedovanju dedoval kot dedič, pa tudi vrednost daril, ki jih je zapustnik podaril dedičem, ki so se dediščini odpovedali, in še tistih daril, za katere je zapustnik odredil, da naj se ne vračunajo dediču v njegov dedni delež.

 

Ali lahko oporočitelj nujnemu dediču iz prvega dednega reda prepreči, da bi le-ta dedoval?

Nujnega dediča iz prvega dednega reda ali iz katerega drugega dednega reda, lahko zapustnik tudi razdedini. Vendar mora za to obstajati eden izmed treh v zakonu določenih razlogov. Zapustnik lahko nujnega dediča v skladu z dednim pravom razdedini, če se je ta s kršitvijo kakšne zakonite ali moralne dolžnosti huje pregrešil nad zapustnikom, če je naklepoma storil kakšno hujše kaznivo dejanje zoper njega ali zoper njegovega zakonca, otroka, posvojenca ali starše, ter v primeru, da se je nujni dedič vdal brezdelju in nepoštenemu življenju. Razdedinjenje nujnega dediča (tako iz prvega dednega reda kot tudi iz drugega) mora zapustnik določiti v oporoki. Razdedinjenje mora, v skladu z dednim pravom, izraziti na nedvomen način, pri čemer je koristno, da navede tudi razlog za razdedinjenje.

 Dednopravna pogodba

Kaj je dednopravna pogodba in kaj ureja pogodba o dosmrtnem preživljanju?

Velikokrat pa se v sklopu dednega prava omenjajo tudi dednopravne pogodbe. Med najpogostejše dednopravne pogodbe sodi pogodba o dosmrtnem preživljanju, poznamo pa še nekatere druge. Namen te dednopravne pogodbe je zagotoviti dosmrtno preživljanje preživljanca v zameno za njegovo v naprej določeno premoženje.

Preživljalec se, v skladu s to dednopravno pogodbo zaveže, da bo do smrti preživljal pogodbenika ali tretjo osebo (preživljanec). Preživljanec na drugi strani izjavi, da z njegovo smrtjo preidejo na preživljalca njegove premoženjske pravice. Gre za relativno pogosto pogodbo, ki je sicer podvržena pravilom obligacijskega in ne dednega prava, saj gre za pogodbo civilnega prava.

Med dednopravne pogodbe prištevamo še pogodbo o izročitvi in razdelitvi premoženja, sporazumom o odpovedi neuvedenemu dedovanju, darilno pogodbo za primer smrti ter pogodbo o preužitku.

 

Dedni dogovor lahko poenostavi postopek zapuščinske obravnave

Sodišče, v skladu z dednim pravom naše države, o zapuščini zapustnika odloči z aktom, ki ga imenujemo sklep o dedovanju. Sklepa o dedovanju sodišče ne izda, če v zapuščinski obravnavi ugotovi, da zapustniku ni ostalo nobeno premoženje. Sodišče v sklopu obravnave ugotovi tudi, če je bila za časa življenja zapustnika sklenjena kakšna dednopravna pogodba. Dediče prvega dednega reda sodišče obvesti tudi o tem, da niso davčno obremenjeni z naslova zapuščine. Lahko pa dediči že pred obravnavo sklenejo dedni dogovor. O dednem dogovoru govorimo takrat, ko dediči sklenejo sporazum o tem, kako se bo zapuščina razdelila.