DAVEK NA DARILNO POGODBO IN POSTOPEK ZA ODMERO, POBIRANJE IN VRAČILO DAVKA

Davek na darilno pogodbo oziroma davek na darila se davčnemu zavezancu odmeri z odločbo, višina davka pa se ugotavlja na dan nastanka davčne obveznosti. Davčni urad lahko pod pogoji, ki jih zakon, ki ureja davčni postopek, določa za izdajo odločbe v preprostih zadevah, izda odločbo z odtisom žiga na pogodbi. Davek na darilno pogodbo je tako tesno povezan z delom davčnega urada. Davek na darilno pogodbo ima vsekakor svoje zakonitosti. Davčni zavezanec, ki prejme v dar premoženje, od katerega se plača davek, mora prejem darila napovedati v 15 dneh od nastanka davčne obveznosti pri davčnem uradu, ki je vpisan v davčni register. Vendar v tem primeru davek na darilno pogodbo oziroma njegova ureditev pozna izjemo. Davčni zavezanec, ki prejme v dar nepremičnino, namreč napove prejem darila pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži. Če darilo obsega premično in nepremično premoženje, davčni zavezanec napove to darilo pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži. Davek na darilno pogodbo je potrebno omeniti tudi v primeru darilne pogodbe za primer smrti. V tem primeru mora zavezanec, ki je prejel premoženje na podlagi darilne pogodbe za primer smrti, to pogodbo prijaviti v 15 dneh od sklenitve pogodbe na davčnem uradu na območju, kjer je to premoženje ali kjer je zavezanec vpisan v davčni register. Davčni urad odmeri davek na darilno pogodbo v 30 dneh po prejemu davčne napovedi. V primeru, da davek na darilno pogodbo ni plačan, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini.

Davek na darilno pogodbo za nepremičnino

DAVEK NA DARILNO POGODBO IN DAVČNI ZAVEZANCI

Davek na darilno pogodbo je davčni zavezanec seveda primoran plačati. Zavezanec ali zavezanka za plačilo davka na darilno pogodbo je fizična ali pravna oseba zasebnega prava, ki prejme premoženje na podlagi darovanja. Davek na darilno pogodbo je urejen z Zakonom o davku na dediščine in darila. Davek na darilno pogodbo je zavezana plačati tudi fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi darilne pogodbe za primer smrti. Pri razdelitvi solastnine  plača vsak solastnik davek na darilno pogodbo od tistega brezplačno prejetega dela premoženja, ki presega njegov solastniški delež. Pri skupni lastnini so davčni zavezanci za plačilo davka na darilno pogodbo vsi lastniki ali lastnice premoženja solidarno. Davek na darilno pogodbo pa ima seveda tudi svojo davčno osnovo, ki pomeni vrednost v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

POGODBA ZA NEPREMIČNINE TER POTREBNO PRAVNO ZNANJE

Darilna pogodba za nepremičnine je ena izmed izredno pogostih pogodb, katere sestavo mnogi podcenjujejo. Sledeče se izkaže za resnično predvsem, ko po podpisu pogodbe pride do neizpolnjevanja pogodbenih določil ter težav med strankami pogodbe. Darilna pogodba za nepremičnine je pogodba, s katero darovalec obdarjencu podari nepremičnino. Med nepremično premoženje štejemo hiše, stanovanja ter zemljišča. Nadvse priporočljivo je, da darilno pogodbo za nepremičnine sestavi pravni strokovnjak in sicer odvetnik, saj le ta najbolje pozna pravno ureditev ter morebitne ovire in pasti na katere morajo biti pozorne pogodbene stranke. Darilna pogodba za nepremičnine je vsekakor povezana z davkom na dediščine in darila, katerega ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Darilna pogodba za nepremičnine se najpogosteje sklepa med otroki in starši, vsekakor pa jo lahko sklene vsak, ki želi v dar prejeti nepremičnino. Darilna pogodba je namreč oblika pogodbe, ko mora obdarjenec soglašati s tem, da bo v dar sprejel določeno premoženje, ki pa je lahko tudi nepremičnina.

Nujni delež pri darilni pogodbi

DARILNA POGODBA IN NJEN POMEN V PRIMERU DEDOVANJA NEPREMIČNIN

Darilna pogodba za nepremičnine je mnogokrat tudi »podaljšana roka« za določene vrste goljufij. Nekateri namreč sklenejo darilno pogodbo za nepremičnine izključno z namenom izogniti se težavam zaradi svojih denarnih dolgov. Darilna pogodba vsekakor ni namenjena tovrstnim zlorabam in jih je potrebno preprečiti. Darilna pogodba je pogodba, ki jo je mogoče obravnavati tudi na področju dedovanja (darilna pogodba in dedovanje). Ustanova vračunavanja daril v dedni delež omogoča, da dobijo tisti sodediči pri zakonitem dedovanju, ki jim je zapustnik dal darila za časa svojega življenja ali jim je naklonil volila v oporoki, efektivno toliko manj iz zapuščine na račun svojega dednega deleža, kolikor znaša delež darila ali volila. Darilna pogodba in dedovanje se prepletata v primeru neodplačnih naklonitev, ki jih je zapustnik napravil v korist zakonitih dedičev za čas življenja in neodplačne naklonitve, ki jim gredo iz naslova dedovanja kot celoto. Z ustanovo vračunavanja daril v dedni delež (darilna pogodba in dedovanje), se doseže enako obravnavanje zakonitih dedičev glede vsega, kar so neodplačno dobili od zapustnika. Do vračunavanja daril pride po samem zakonu. Zakon namreč predvideva, da zapustnik z naklonitvijo darila z darilno pogodbo, ni želel preferirati posameznega dediča. Darilna pogodba za nepremičnine oziroma sklenitev navedene pogodbe v času zapustnikovega življenja še ne pomeni, da bodo zato v času njegove smrti ostali dediči prikrajšani. Vendar pa, če se izkaže, da je zapustnik le imel namen preferirati določenega dediča in je zato dediča oprostil vračunavanja, vračunavanje ne pride v poštev. Darilna pogodba je torej pogodba, ki pogosto močno osreči bodočega dediča še v času zapustnikovega življenja ter tako darovalec z darilno pogodbo za nepremičnine reši tudi težek položaj posameznika, kateremu pokloni nepremičnino. Darilna pogodba za nepremičnine oziroma natančneje, z darilno pogodbo podarjena nepremičnina, se torej v primeru dedovanja vračunava v dedni delež.