Zakon o etažni lastnini

Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigoDržavni zbor je leta 2008 sprejel Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljijšča k stavbi – ZVEtL (poenostavljeno rečeno zakon o etažni lastnini). Le-ta omogoča, da se postopek oblikovanja etažne lastnine in vpisa v zemljiško knjigo izvede na predlog enega samega predlagatelja (ki je lastnik stanovanja v večstanovanjski stavbi), ne glede na to, ali se ostali sostanovalci (solastniki) s tem strinjajo ali ne.

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljijšča k stavbi – ZVEtL oziroma poenostavljeno rečeno zakon o etažni lastnini omogoča, da se postopek za vzpostavitev etažne lastnine začne na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe (stanovanja). To je oseba, ki po splošnih pravilih ne bi izpolnjevala pogojev za vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, kar predvsem pomeni, da ne razpolaga z notarsko overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom, ki se nanaša na njegovo stanovanje. V postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtL-u (oziroma poenostavljeno rečeno zakonu o etažni lastnini) se določbe stvarnopravnega zakonika o nastanku etažne lastnine uporabljajo, če ZVEtL ne določa drugače. Pravni naslov po ZVEtl-u (oziroma poenostavljeno rečeno tudi zakon o etažni lastnini) je listina o pravnem poslu ali pravnomočna odločba sodišča ali drugega pristojnega državnega organa, s katero se v korist pridobitelja in v breme zemljiškoknjižnega lastnika ali lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik) vzpostavlja, ugotavlja ali prenaša lastninska pravica na posameznem delu stavbe.
ZVEtL oziroma poenostavljeno rečeno zakon o etažni lastnini ureja tudi pripadajoče zemljišče k stavbi, ki je po tem zakonu last vsakokratnega lastnika stavbe. Če je stavba v etažni lastnini, je pripadajoče zemljišče k stavbi po tem zakonu skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe. Stanovanjski zakon pa ureja razmerja v večstanovanjskih ter poslovno-stanovanjskih stavbah.

 

 

Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo

Za nastanek etažne lastnine je potreben še vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo, ki se v primeru sporazuma opravi na podlagi sporazuma (pogodbe), katerega morajo podpisati vsi solastniki nepremičnine, vsi podpisi pa morajo biti notarsko overjeni. Če se etažna lastnina oblikuje na podlagi sodne odločbe, etažno lastnino prav tako vknjiži etažni lastnik. Za vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo je najprej potrebno opraviti meritve, ki jih opravi geodetsko podjetje. Vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo lahko predlaga katerikoli pridobitelj (lastnik) stanovanja v stavbi.

 

 

Etažna lastnina

Etažna lastnina je lastninska pravica na posameznem delu stavbe, v kombinaciji s solastninsko pravico na skupnih delih. Skupni deli zgradbe so deli, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov in zemljišče na katerem stoji zgradba. Skupni deli so v solastnini vseh etažnih lastnikov.

Etažna lastnina nastane na podlagi sporazuma (pogodbe) med solastniki nepremičnine ali pa, v primeru, da soglasja med solastniki ni, na podlagi pravnomočne odločbe sodišča, ki jo le to izda v nepravdnem postopku.
Če se etažna lastnina oblikuje na podlagi sodne odločbe, etažno lastnino prav tako vknjiži etažni lastnik. Če sodišče ne zavrže ali zavrne predloga, z odločbo o vzpostavitvi etažne lastnine odloči, da se na nepremičnini vzpostavi etažna lastnina. Do izdaje sklepa o vzpostavitvi etažne lastnine lahko prijavijo udeležbo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine po ZVEtl-u tudi drugi pridobitelji posameznih delov stavbe.
Pripadajoče zemljišče k stavbi po ZVEtl-u je last vsakokratnega lastnika stavbe. Če je stavba v etažni lastnini, je pripadajoče zemljišče k stavbi po tem zakonu skupni del stavbe, ki je v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov stavbe.
Etažna lastnina ni možna kjerkoli, pač pa le tam, kjer je objekt grajen tako, da fizično omogoča uporabo določenih delov neodvisno eden od drugega.