Zakon o dedovanju

Zakon o dedovanju ureja dedno pravno področje. Zakon o dedovanju pozna redne in izredne, zasebne in javne, pismene in ustne oporoke. Zakon o dedovanju ne urejuje skupne oporoke, to je medsebojno vsebinsko povezanih ali soodvisnih izjav poslednje volje dveh ali več oseb v istem aktu. Zakon o dedovanju pozna lastnoročno oporoko, pismeno oporoko pred pričami in sodno oporoko ter oporoko, sestavljeno v tujini, oporoko sestavljeno med mobilizacijo in vojno, mednarodno oporoko in ustno oporoko. Zakon o dedovanju določa, da je najpomembnejši izraz svobode oporočnega razpolaganja, določitev (postavitev) dediča, to je osebe, ki naj po volji oporočitelja deduje vse njegovo premoženje. Zakon o dedovanju prav tako določa, da mora oporočitelj sam določiti dediča. Imenovanja dediča ne more prepustiti drugemu. Zakon o dedovanju določa tudi, da lahko oporočitelj za dediče postavi več oseb. Pri tem jim lahko določi deleže ali pa jim deležev ne določi. V slednjem primeru velja, da dedujejo po enakih delih.

ZAKON O DEDOVANJU NUJNI DELEŽ

Da se določila opZakon o dedovanju po možuoroke točno izpolnijo, lahko oporočitelj v oporoki določi eno ali več oseb za izvršitelje oporoke, kar med drugim določa  Zakon o dedovanju. Nujni delež je del zapuščine, ki pripada posameznemu nujnemu dediču. Osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po kogentnih določbah zakona del zapuščine oziroma del premoženja, ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z določenimi neodplačnimi razpolaganji za življenja, so nujni dediči, določa Zakon o dedovanju. Nujni delež ne omejuje samo zapustnikove svobode testiranja, torej svobode glede sestave oporoke, ampak tudi njegovo prosto razpolaganje s premoženjem za časa njegovega življenja, kar določa Zakon o dedovanju. Nujni delež je manjši od zakonitega deleža, ker je del le tega.

zakon o dedovanju nujni delež ter sodna taksaČetudi je ustanova nujnega deleža v tesni zvezi z oporočnim dedovanjem, ker pomeni omejitev svobode testiranja, pa dedovanje nujnih dedičev ni oporočno dedovanje, ampak gre za zakonito dedovanje posebne vrste, kar določa Zakon o dedovanju. Nujni delež oziroma dedovanje nujnih dedičev se od splošnega dedovanja po zakonu razlikuje v tem, da zapustnik ne more po svoji volji odločati o obstoju in obsegu pravice na nujni delež, kar prav tako določa Zakon o dedovanju. Nujni delež pomeni, da gre določenim osebam iz kroga nujnih dedičev del zapuščine po samem zakonu. Dedovanje po možu je možno tako na podlagi zakona kot tudi na podlagi oporoke. Dedovanje po možu nastopi v trenutku moževe smrti. Dedovanje po  oporoki je dedovanje v primeru, ko je zapustnik napravil veljavno oporoko. Dedovanje po oporoki torej nastopi, ko zapustnik umre, pred tem pa je napisal veljavno oporoko. Taksa, ki jo izda sodišče, se imenuje sodna taksa. Dedovanje nastopi, ko zapustnik umre. Taksa, ki se nakaže na račun pristojnega sodišča je sodna taksa. Dedovanje je vsekakor področje, ki ga ureja Zakon o dedovanju.