Zakon o dedovanju nujni delež

Zakon, ki ureja področje dedovanja, je Zakon o dedovanju. Nujni delež uvrščamo pod termin nujno dedovanje. Le to se šteje za zakonito dedovanje posebne vrste. Zakon, ki med drugim ureja tudi področje nujnega deleža ter nujne dediče, je prav tako Zakon o dedovanju. Nujni delež potomcev, posvojencev in njihovih potomcev ter zakonca znaša polovico, nujni delež drugih dedičev pa tretjino tistega deleža, ki bi šel vsakemu posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu. Določbe glede izračunavanja nujnega deleža in razpoložljivega dela, prav tako ureja Zakon o dedovanju. Nujni delež pripada nujnim dedičem, ki imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati. Ta del zapuščine je nujni delež. Katere osebe sodijo v krog nujnih dedičev, natančno opredeljuje Zakon o dedovanju. Nujni delež oziroma pravica do nujnega deleža je dedna pravica. Da je nujni dedič je pravi dedič, univerzalni zapustnikov naslednik, določa Zakon o dedovanju. Nujni delež je potrebno izračunati. Kako se izračuna vrednost zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, določa Zakon o dedovanju. Nujni delež in nujni dediči kljub tesni povezanosti z oporoko spadajo v področje zakonitega dedovanja. Niso pa vsi zakoniti dediči tudi nujni dediči. Zakon, ki ureja določbe glede prikrajšanja nujnega deleža, je prav tako Zakon o dedovanju. Nujni delež je prikrajšan, če celotna vrednost oporočnih razpolaganj in daril presega razpoložljivi del.

nujni delež pri dedovanju

Dedovanje nujni delež

Dedovanje na podlagi oporoke kot tudi dedovanje na podlagi zakona, imenujemo dedovanje. Nujni delež ureja Zakon o dedovanju. Da premoženjska razmerja in iz teh razmerij izhajajoče pravice in obveznosti umrle osebe preidejo na druge, fizične in pravne osebe, omogoča dedovanje. Nujni delež je ustanova, s katero je omejena predvsem svoboda oporočnega razpolaganja. Tudi prehod posameznih delov zapustnikovega premoženja na osebe, ki niso dediči, temveč volilojemniki, imenujemo dedovanje. Nujni delež je del zapuščine, ki pripada posameznemu nujnemu dediču. Nujni delež pri dedovanju obsega tudi pojem skupni nujni delež, ki pomeni del zapuščine, ki gre skupaj vsem nujnim dedičem. Nujni delež pri dedovanju je obsežen pravni termin, ki potrebuje obilico pravnega znanja. Prehod zapustnikovega premoženja kot celote ali alikvotnega dela premoženja na pravne naslednike, prav tako imenujemo dedovanje. Nujni delež oziroma nujno dedovanje se šteje za zakonito dedovanje posebne vrste. Potrebno je omeniti, da je Zakon o dedovanju temeljni zakon, ki ureja dedovanje. Nujni delež pripada samo določenim, v zakonu naštetim osebam, če sta izpolnjena dva splošna pogoja oziroma pri nekaterih osebah še dodaten posebni pogoj. Odpoved dedovanju je vsekakor mogoča. Odpoved dedovanju se doseže na način, da se dedič odpove dediščini z izjavo, ki jo poda na sodišču do konca zapuščinske obravnave. Davek na dediščine in darila ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Davek na dediščine in darila je davek, katerega predmet obdavčitve je premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino.

nujni delež dedovanje