ZAKON O DEDOVANJU


Zakon o dedovanjuV Republiki Sloveniji je pravica do dedovanja urejena z ustavo. Zakon o dedovanju ureja način in pogoje dedovanja. Zakon o dedovanju vsebuje tako materialnopravne določbe o dedovanju kot tudi določbe o zapuščinskem postopku. Zakon o dedovanju določa med drugim tudi krog zakonitih dedičev. Na podlagi zakona dedujejo po zapustniku: njegovi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice in njihovi potomci. Zakon o dedovanju določa, da pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec. Ti dedujejo po enakih delih. Zakon o dedovanju prav tako določa, da zapuščino pokojnika, ki ni zapustil potomcev, dedujejo njegovi starši in njegov zakonec. Zakon o dedovanju govori o vstopni pravici. Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu, če bi bil preživel zapustnika, dedujejo njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih. Če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev. Zakon o dedovanju prav tako določa, da zakonec nima dedne pravice, če je bila zakonska zveza z zapustnikom razvezana ali razveljavljena, ali če je njuna življenjska skupnost po krivdi preživelega zakonca ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Dedna pogodba, ki je v nekaterih tujih pravnih ureditvah tretji dedni naslov, naš zakon ne pozna. Dedna pogodba je dvostranski, načeloma nepreklicni pravni posel, s katerim se zapustnik zaveže, da za primer smrti zapušča svoje premoženje ali premoženjski predmet sopogodbeniku ali tretji osebi. Po zakonu o dedovanju je neveljavna pogodba, s katero kdo zapušča svojo zapuščino ali njen del svojemu sopogodbeniku ali komu drugemu. Pravni nasveti o dedovanju so nasveti glede katerih vam nudimo pravno pomoč tudi v naši odvetniški pisarni. Pravni nasveti o dedovanju so veliko natančnejši in točnejši, v kolikor ob obisku odvetniške pisarne s seboj prinesete tudi vse listine. Pravne nasvete po telefonu odsvetujemo, saj stranka pogosto ne predstavi točnega dejanskega stanja.


DAVEK NA DEDOVANJE NEPREMIČNIN


davek na dedovanje nepremičninDavek na dedovanje nepremičnin oziroma pravilneje davek na dediščino ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Darilna pogodba in dedovanje sta prav tako področji, ki ju ureja navedeni zakon. Darilna pogodba in dedovanje sta v tesni povezavi z davkom na dediščine in darila. Davek na dedovanje nepremičnin pri razdelitvi solastnine plača vsak solastnik ali solastnica od tistega brezplačno prejetega premoženja, ki presega njegov solastniški delež. Pri skupni lastnini so davek na dedovanje nepremičnin zavezani plačati vsi lastniki ali lastnice premoženja solidarno. Davek na dedovanje nepremičnin oziroma pravilneje davek na dediščino ima vsekakor svojo davčno osnovo, ki je vrednost podedovanega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Davek na dedovanje nepremičnin oziroma prihodki od davka pri dedovanju nepremičnin pripadajo občini, kjer je nepremičnina.