Sporazuman razveza zakonske zveze

sporazumna razveza zakonske zveze

Sporazumna razveza zakonske zveze je ena izmed dveh možnih načinov razveze zakonske zveze, ki ju pozna naša pravna ureditev. V kolikor sporazumna razveza zakonske zveze ni mogoča, ko se torej zakonca glede razveze ne moreta sporazumeti, pride v poštev razveza zakonske zveze s tožbo. Tožbo za razvezo zakonske zveze na pristojno sodišče lahko poda katerikoli izmed zakoncev, ki zakonske zveze ne želi nadaljevati. Če sta se zakonca o razvezi – in o vseh njenih posledicah sporazumela, je zanju najboljša rešitev sporazumna razveza zakonske zveze. V tem primeru bosta sodišču predlagala sporazumno razvezo. Sporazumna razveza zakonske zveze poteka na način, da se zakonca sporazumeta o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok. Sporazumna razveza zakonske zveze pomeni tudi, da se zakonca sporazumeta glede preživljanja nepreskrbljenega zakonca po razvezi, če eden izmed njiju ne bo imel sredstev za preživljanje. Razveza zakonske zveze s tožbo je vsekakor drugačna oziroma se postopek pred sodiščem odvija na povsem drug način. Sporazumna razveza zakonske zveze je torej mogoča le, če se zakonca sporazumeta tudi o vseh posledicah. Sporazumna razveza zakonske zveze mora poleg navedenega vsebovati tudi pisen in od notarja overjen sporazum, kako bosta zakonca delila skupno premoženje ter kdo bo po razvezi nosilec najemne pogodbe za stanovanje, če sta najemnika.

 

Razveza zakonske zveze

razveza zakonske zveze

Razveza zakonske zveze je zakonsko urejena v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Razveza zakonske zveze pomeni, da zakonska zveza zakoncev z razvezo preneha. Včasih ne obstaja nobena druga rešitev ter zakoncema preostane le še razveza zakona. Postopek je takšen, da zakonca na pristojno sodišče lahko vložita sporazum glede razveze zakonske zveze. V kolikor sporazum med zakoncema ni mogoč, lahko eden izmed zakoncev vloži tožbo za razvezo zakonske zveze. Za sprta zakonca je mnogokrat najpametnejša odločitev prav razveza zakona. Postopek je takšen, da sodišče po prejemu predloga za sporazumno razvezo ali tožbe za razvezo zakonske zveze pred njeno vročitvijo toženi stranki pošlje predlog oziroma tožbo centru za socialno delo, da ta opravi svetovalni razgovor. O opravljenem svetovalnem razgovoru poroča center za socialno delo sodišču. Ko steče postopek, sta v večini primerov sprta zakonca prepričana, da je za njiju najboljša in edina možna rešitev razveza zakonske zveze. Postopek je v nadaljevanju takšen, da v primeru sporazumnega predloga razveze zakonske zveze, zakonca ne prideta na svetovalni razgovor, sodišče šteje, da je predlog za sporazumno razvezo umaknjen. Prav tako se šteje, da je tožba za razvezo umaknjena, če tožnik ni prišel na svetovalni razgovor. Razveza zakonske zveze oziroma pravica tožbe za razvezo ne preide na dediče, tožnikovi dediči pa smejo nadaljevati že začeti postopek, da bi dokazali utemeljenost tožbe. V mnogih primerih je torej edina prava odločitev, ki jo sprejmeta sprta zakonca, prav razveza zakonske zveze. Postopek je vsekakor takšen, da kadar sodišče razveže zakonsko zvezo, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši. Razveza zakonske zveze oziroma sam postopek omogoča tudi, da zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico od drugega  zakonca zahtevati preživnino. Razveza zakonske zveze na podlagi tožbe za razvezo zakonske zveze je vsekakor veliko bolj stresen način urejanja medsebojnih odnosov med sprtima zakoncema, pri čemer nastajajo tudi večji sodni stroški.