Razdružitev solastnine

Razdružitev solastnine oziroma pojem solastnine ljudje izredno pogosto zamenjujejo s pojmom skupne lastnine ter delitvijo le te. Solastniki so glede stvari v trajnem medsebojnem razmerju. Razdružitev solastnine oziroma delitev solastnine pomeni prenehanje solastnine, pri čemer pa solastnina preneha tudi z združitvijo vseh deležev v rokah enega lastnika. Posebnost solastnine in s tem tudi razdružitev solastnine je solastnina pri zaščiteni kmetiji. Za kmetije velja načelo nedrobljivosti in jih praviloma podeduje en sam dedič. Lastnik kmetije posameznih stvari in pravic tudi s pravnimi posli med živimi ne more odtujiti. Pravni posel med živimi je dopusten le z dvema izjemama. Ena izjema je podana, če lastnik poveča ali vzpostavi solastninski delež na zaščiteni kmetiji v korist zakonca ali  potomca. Solastnina največ dveh oseb je na stvareh, ki spadajo v zaščiteno kmetijo, torej mogoča, vendar se posamezne stvari ne morejo odtujiti in tudi ni mogoča odtujitev idealnega deleža. Razdružitev solastnine oziroma delitev solastnine s pogodbo v tem primeru ni mogoča. Razdružitev solastnine (delitev solastnine) je na splošno mogoča na podlagi sporazuma, torej na podlagi izvensodne delitve. Razdružitev solastnine (delitev solastnine) je prav tako mogoča po sodni poti in sicer po pravilih nepravdnega postopka, pri čemer si mora sodišče prizadevati, da se čim bolj približa volji solastnikov. Razdružitev solastnine oziroma delitev solastnine na sodišču poteka tako, da sodišče pri fizični delitvi s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice za vsakega solastnika, ki mu pripade nov osamosvojeni del prej ene stvari, ali solastnika, ki mu pripade stvar, ker bo druge solastnike izplačal. Kot rečeno, mnogi pojem solastnine zamenjujejo s pojmom skupne lastnine, katera nastane le, če je pri določeni skupnosti oseb zaradi njihove tesne osebne povezanosti njen nastanek predviden z zakonom. To nedvomno med drugim velja v primeru sklenjene zakonske zveze. Pri skupnem premoženju zakoncev se delitev sicer lahko opravi med drugim tudi med trajanjem zakonske zveze. Sporazumna razveza zakonske zveze pa je eden izmed načinov razveze zakonske zveze, pri katerem se zakonca sporazumeta tudi glede delitve skupne lastnine. Sporazumna razveza zakonske zveze je vsekakor poteka mirneje kot  razveza zakonske zveze s tožbo. Razveza je praviloma boleče obdobje, ki poleg zakoncev najbolj prizadene prav mladoletne otroke. Razveza zakonske zveze s tožbo je vsekakor težji izmed obeh načinov razveze, saj prihaja do medsebojnih čustev jeze, ki zameglijo razum, razveza pa s tem postane še mnogo bolj boleča.

 

razdedinjenje nujnega dediča

 

Razdedinjenje nujnega dediča

Dedno sposobnost, torej sposobnost pridobiti zapustnikove premoženjske pravice in obveznosti, ima vsak človek. Dedna nevrednost onemogoči fizični osebi, ki je dedno sposobna, da bi dedovala. Razdedinjenje nujnega dediča je torej mogoče, kadar je le ta dedno nevreden. Razdedinjenje nujnega dediča je mogoče, če le ta zagreši dejanje ali opustitev zaradi katere ne zasluži, da bi dedoval. Razdedinjenje nujnega dediča je torej mogoče, če le ta z naklepom vzame ali poskuša vzeti življenje zapustniku. Enako velja za sostorilca, pomočnika in napeljevalca. Razdedinjenje nujnega dediča je prav tako mogoče, če je le ta zapustniku hotel preprečiti, da bi svobodno izjavil poslednjo voljo, s tem, da ga je s silo, z zvijačo ali z grožnjo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko oziroma, da tega ni storil. Razdedinjenje nujnega dediča je mogoče, če je le ta hotel preprečiti, da bi se izpolnila zapustnikova poslednja volja, s tem, da je oporoko uničil, skril ali ponaredil. Dedno nevreden je tudi tisti, ki je huje zanemaril svojo zakonsko dolžnost preživljati zapustnika in tisti, ki zapustniku ni nudil potrebne pomoči.

razdružitev solastnine