DELITEV SOLASTNINE


delitev solastnine sodna praksaDelitev solastnine je pogosto pereč problem na področju nepremičninskega prava, saj se solastniki velikokrat glede delitve solastnine ne morejo sporazumeti. Lastninska pravica je izključujoča pravica, kar pomeni, da je lahko ista stvar istočasno le v lasti enega subjekta. Možno pa je, da si isto lastninsko pravico deli več oseb. Delitev solastnine pomeni, da je mogoča delitev lastninske pravice med več solastnikov. Delitev solastnine se ne more zahtevati ob neprimernem času, vendar pa imajo solastniki sicer pravico, da kadarkoli zahtevajo delitev. Pravilo, da se delitev ne more zahtevati ob neprimernem času, varuje druge solastnike. Delitev solastnine urejata 70. in 71. člen SPZ. Seveda je delitev solastnine najlažja in tudi najhitrejša, v kolikor do delitve pride na sporazumen način. Delitev solastnine pa je mogoča tudi na način, da o delitvi odloči sodišče v nepravdnem postopku. Če o delitvi odloča sodišče v nepravdnem postopku, se lahko upošteva ugovor, da bi bil čas za delitev neprimeren. V takšnem primeru sodišče predloga za delitev ne zavrne, temveč odloči o delitvi, njeno izvršitev pa odloži največ za 3 leta. Delitev solastnine na podlagi sporazuma pomeni, da sporazumna delitev v naravi za posamezne solastnike predstavlja odsvojitev solastniškega deleža in pridobitev lastninske pravice na nepremičnini. Nekateri delitev solastnine laično pojmujejo tudi  razdružitev solastnine.


Če se solastniki ne morejo sporazumeti o delitvi, lahko katerikoli izmed njih predlaga sodno delitev solastnine. Sodna praksa je takšna, da solastniki v primeru sodne delitve na sodišču vložijo predlog za delitev solastnine. Pogodba o razdelitvi solastnine pa pride v poštev, ko solastniki želijo doseči delitev solastnine na sporazumen način. Pogodba o razdelitvi solastnine je zavezovalni pravni posel, ki mora biti sklenjen v pisni obliki in ga morajo podpisati vsi solastniki. Razdružitev solastnine oziroma pravilneje delitev solastnine je zato nadvse priporočljivo doseči na sporazumen način, saj se s tem izognemo med drugim tudi dragim sodnim stroškom.


RAZDELITEV SOLASTNINE


razdelitev solastnineRazdelitev solastnine je pojem s katerim mislimo na delitev solastnine. Sodna praksa je na tem področju enotna ter tudi pestra, saj je razdelitev solastnine hkrati tudi pojem, ki je izredno pogost ter ga nemalokrat povezujemo tudi z močnimi čustvi jeze. Solastniki namreč pogosto ne najdejo skupnega jezika glede sporazumne delitve solastnine. Razdelitev solastnine (delitev solastnine) je vsekakor za vse najlažja, v kolikor so solastniki svoja solastniška razmerja pripravljeni urediti s pogodbo oziroma sporazumom. Razdelitev solastnine oziroma pravilneje delitev solastnine po sodni poti vsekakor ni zaželena, je pa pogosto izhod v sili za mnoge solastnike, ki nikakor ne morejo doseči delitve solastnine s pomočjo sporazuma med posameznimi solastniki. Razdelitev solastnine je pojem, ki ga ne moremo enačiti s pojmom skupne lastnine. Skupna lastnina se od solastnine razlikuje po tem, da pri skupni lastnini deleži posameznih skupnih lastnikov niso določeni.