Dedovanje

sodna taksa pri dedovanjuDedovanje je pravno področje, ki ga ureja Zakon o dedovanju. Za dedovanje oziroma da pride do dedovanja, je potrebno, da zapustnik umre, da obstaja dedič, da ima dedič dedni naslov, da je dedič dedno sposoben oziroma da ni dedno nevreden. Navedeni pogoji veljajo tako za dedovanje v pravnotehničnem smislu, torej za univerzalno sukcesijo, kot tudi za dedovanje v netehničnem smislu, za volilo. Osnovni pogoj za dedovanje oziroma osnovni pogoj za nastop dedovanja je zapustnikova smrt ali razglasitev pogrešanega za mrtvega. Dedovanje je mogoče tako na podlagi zakona, kar imenujemo zakonito dedovanje, kot tudi na podlagi oporoka, čemur pravimo oporočno dedovanje. Določena oseba torej v konkretnem primeru deduje, če ta njena pravica izvira iz dednega naslova: iz zakona ali iz oporoke. Dokler zapustnik živi, ni dedovanja. V tem primeru dedna pravica ne obstaja, prav tako pa ne obstaja niti kakšna druga pravica do zapuščine. Za smrt šteje zakon samo dejansko fizično smrt.

POSTOPEK DEDOVANJA

postopek in davek na dedovanje

Postopek dedovanja je urejen v Zakonu o dedovanju. Postopek dedovanja steče, ko zapustnik umre. Za smrt šteje zakon samo dejansko fizično smrt. Smrt mora biti izkazana, ne samo zatrjevana. Dokaže se z izpiskom iz matične knjige umrlih, lahko pa tudi z drugimi dokazili v postopku za dokazovanje smrti po predpisih o razglasitvi za pogrešancev za mrtve in o dokazovanju smrti, ki jih vsebuje zakon o nepravdnem postopku. Postopek dedovanja poteka pred pristojnim sodiščem, vodi pa ga sodnik, ki prevzame konkretno dedno zadevo. Dedovanje je mogoče tako na podlagi zakona kot tudi na podlagi oporoke. Za postopek dedovanja je prav tako pomembno, da dedič obstoji. Dedič je lahko vsak pravni subjekt: fizična ali pravna oseba. Fizična oseba lahko postane dedič samo, če je ob času smrti zapustnika živa, če živi oziroma če še živi. Za postopek dedovanja je prav tako pomemben dedni naslov. Določena oseba torej lahko v konkretnem primeru deduje, če ta njena pravica izvira iz dednega naslova: iz zakona ali iz oporoke. Sodna taksa pri dedovanju je odvisna od samega dejstva, zaradi katerega se odmeri taksa. Sodna taksa pri dedovanju se pri delitvi zapuščine ne plača posebej, če jo dediči sporazumno predlagajo in je sporazum o delitvi vpisan v sklep o dedovanju. Nujni delež pri dedovanju se določa glede na krog nujnih deležev. Nujni delež pri dedovanju je del zapuščine, ki pripada posameznemu nujnemu dediču. Dedovanje, ki nastopi na podlagi zakona, je zakonito dedovanje. Davek na dediščine in darila ureja Zakon o davku na dediščine in darila. V kolikor pa je zapustnik napravil oporoko, pa nastopi dedovanje, ki mu pravimo oporočno dedovanje. Davek na dediščine in darila je različen glede na različne dedne rede.