POGODBA O RAZDELITVI SOLASTNINE


Pogodba o razdelitvi solastninePogodba o razdelitvi solastnine je pogodba, katero pravilneje imenujemo sporazum o delitvi solastnine oziroma pogodba o delitvi. Solastniki so namreč v zvezi s stvarjo v trajnem medsebojnem razmerju, pri čemer ima solastnik pravico do delitve, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, vendar ne ob neprimernem času. V prvi vrsti je priporočljivo, da solastniki delitev izpeljejo sporazumno, kar jim omogoča pogodba o razdelitvi solastnine, saj je takšna rešitev nedvomno miroljubnejša in s tem enostavnejša. Pogodba o razdelitvi solastnine se seveda med solastniki lahko sklene le pod pogojem, da sodelujejo vsi solastniki. Pogodba o razdelitvi solastnine omogoča zunajsodno delitev, pri čemer fizična delitev pomeni sočasno odsvojitev in pridobitev lastninske pravice. Pogodba o razdelitvi solastnine oziroma pogodba o delitvi, kot jo pravilneje imenujemo, je pogodba za katero veljajo enaka pravila kot za pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla. Za nepremičnine je potrebno zemljiškoknjižno dovolilo, na katerem mora biti overjen podpis vseh solastnikov. Pogodba o razdelitvi solastnine mora biti prijavljena v davčne namene, izkazano mora biti državljanstvo pogodbenikov ali vzajemnost. Pogodba o razdelitvi solastnine je hkrati pogodba v kateri je lahko udeležen tudi otrok, v kolikor je seveda solastnik. V takšnem primeru je delitev solastnine omogočena le, če starši kot zakoniti zastopniki pridobijo odobritev CSD, brez katere ne smejo odsvojiti ali obremeniti stvari iz  premoženja svojega otroka. Delitev solastnine na sporazumen način ima torej svoje zakonitosti, za tovrstno razdelitev solastnine pa je zagotovo bistven sporazum vseh solastnikov. Razdelitev solastnine oziroma delitev solastnine v nasprotnem primeru poteka pred pristojnim sodiščem v nepravdnem postopku.


RAZDRUŽITEV SOLASTNINE


razdružitev solastnineRazdružitev solastnine je mogoča kadarkoli, vendar ne ob neprimernem času. Razdružitev solastnine je nedvomno priporočljivo med solastniki najprej doseči na sporazumen način. V tem primeru solastniki sklenejo pogodbo o delitvi, pri čemer so torej soglasni glede delitve solastnine, njihove želje pa medsebojno uskladijo. V kolikor to ni mogoče, pa je razdružitev solastnine mogoča z vložitvijo predloga za razdružitev solastne nepremičnine pred pristojnim sodiščem. Kadar torej sporazum med solastniki ni sklenjen, lahko katerikoli od njih predlaga sodno delitev po pravilih nepravdnega postopka na podlagi katerega steče delitev solastnine sodna praksa je v tem primeru takšna, da si mora sodišče prizadevati čim bolj približati volji solastnikov in šele če ni mogoče upoštevati vseh nasprotujočih si interesov, izvrši delitev po lastni oceni, glede na okoliščine primera in na mnenje ter cenitev izvedenca ustrezne stroke. Razdružitev solastnine po sodni poti je vsekakor veliko težja ter bolj boleča za vse solastnike, hkrati pa nastajajo tudi veliki sodni stroški. Razdružitev solastnine je mogoča tudi z združitvijo vseh deležev v rokah enega solastnika. V tem primeru govorimo o prenehanju solastnine. Delitvi solastnine na način, ko sodišče s sklepom odloči o pridobitvi izključne lastninske pravice za vsakega solastnika, ki mu pripade nov osamosvojeni del prej ene stvari, pravimo fizična delitev solastnine. Sodna praksa si je v tem primeru enotna, da se sodišče čim bolj približa volji solastnikov, pri čemer upošteva tudi upravičen interes posameznih solastnikov.