POGODBA O RAZDELITVI SOLASTNINE

Pogodba o razdelitvi solastninePogodba o razdelitvi solastnine oziroma sporazum je pisni dogovor med solastniki o razdelitvi solastnine. Z vzpostavitvijo solastnine se namreč vzpostavi domneva o obstoju zamišljenih idealnih delov na stvari, ki odgovarjajo velikosti solastniškega deleža. Pogodba o razdelitvi solastnine oziroma sporazum omogoča, da solastniki na sporazumen način dosežejo delitev oziroma razdružitev solastnine. Solastniki so v zvezi s stvarjo v trajnem medsebojnem razmerju. Pogodba o razdelitvi solastnine oziroma sporazum je prvi korak pri uresničevanju želje solastnikov, da bi prišlo do delitve solastnine. Delitev solastnine se ne more zahtevati ob neprimernem času. Pravilo, da se delitev solastnine ne sme zahtevati ob neprimernem času, varuje druge solastnike. Pogosti so primeri, ko je zaradi različnih interesov med solastniki, edina rešitev delitev solastnine. Sodna praksa si je enotna, da je primarna delitev v naravi. Razdružitev solastnine je možna tudi po sodni poti, pri čemer sodišče o delitvi solastnine odloči v nepravdnem postopku. Pogodba o razdelitvi solastnine oziroma sporazum torej omogoča, da se solastniki izognejo dolgotrajnim postopkom na sodišču. Solastnik mora svoje pravice, torej tudi pravico do delitve, izvrševati obzirno, tako da ne posega v varovane interese drugih solastnikov. Pogodba o razdelitvi solastnine oziroma sporazum je zavezovalni posel. Pogodba o razdelitvi solastnine oziroma sporazum o delitvi mora biti sklenjen v pisni obliki. Pogodba o razdelitvi solastnine pa mora vsekakor biti podpisana, pri čemer jo morajo obvezno podpisati vsi solastniki. Če so glede odsvojitve oziroma pridobitve lastninske pravice s strani posameznih solastnikov določeni posebni pogoji, morajo biti ti pogoji  upoštevani tudi pri delitvi.

 

RAZDELITEV SOLASTNINE

 

razdružitev solastnineRazdelitev solastnine oziroma delitev solastnine je pravica solastnikov, da lahko kadarkoli zahtevajo delitev. Solastnik se lahko pravici do delitve za krajši čas odpove. Takšna odpoved zavezuje tudi njegove pravne naslednike, čeprav ni vpisana v zemljiško knjigo. Pogosti so primeri, ko je zaradi različnih interesov med solastniki, edina rešitev delitev solastnine. Sodna praksa si je enotna, da je primarna delitev v naravi. V kolikor se solastniki o delitvi ne morejo sporazumeti, o načinu delitve odloči sodišče, ki pa mora načeloma odločiti tako, da dobijo solastniki v naravi tisti del stvari za katerega izkažejo upravičen interes. Razdelitev solastnine (delitev solastnine) se ne more zahtevati ob neprimernem času. Pravilo, da se razdelitev solastnine (delitev solastnine) ne sme zahtevati ob neprimernem času, varuje druge solastnike. Predvsem gre za primere, ko bi jim delitev lahko povzročila škodo ali nesorazmerne stroške. Razdelitev solastnine ob neprimernem času bi pomenila čas, ki je za preostale neugoden in bi jim zato delitev povzročila škodo, nesorazmerne stroške ali nesorazmerne neugodnosti.  Razdelitev solastnine (delitev solastnine) je mogoče sprva doseči na sporazumen način, kar je vsekakor tudi najbolj priporočljivo.