Oporoka

Dedovanje po oporokiOporoka je glede nastanka, obstoja in posledic oziroma vsebine odvisna samo od volje oporočitelja. Za veljavnost oporoke ni potrebno soglasje osebe, ki naj dobi korist iz oporoke. Oporoka je enostranska izjava volje, torej enostranski pravni posel. Oporoka je preklicna, v pisni obliki dana izjava volje, s katero posameznik razpolaga s svojim premoženjem za primer smrti. Oporoka je pravni posel za primer smrti. Razpolaganja, določena v oporoki, se realizirajo šele ob smrti oporočitelja. Kot razpolaganje za primer smrti je oporoka strogo osebni akt. Oporočitelj namreč ne more prepustiti določitve dediča tretjemu. Oporoka je izraz svobode testiranja, ki pa v našem pravu ni povsem neomejena. Zapustnik z oporoko namreč razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon.

 

 

Dedovanje po oporoki

Dedovanje po oporoki je značilno, da gre za oporočiteljevo razpolaganje s premoženjem. Za dedovanje po oporoki in za pojem oporoke namreč ni nujno, da je v njej postavljen dedič. Za dedovanje po oporoki je prav tako izredno pomembno, da je zapustnik v času, ko je napravil oporoko, oporočno sposoben. Če temu ni tako, je oporoka neveljavna. Dedovanje po oporoki nastopi, v kolikor je zapustnik napisal oporoko. Zakon o dedovanju pozna redne in izredne, zasebne in javne, pismene in ustne oporoke. Za dedovanje po oporoki je značilno tudi dejstvo, da je veljavna samo oporoka, ki je napravljena v eni izmed oblik, določenih z zakonom, in ob pogojih, ki jih postavlja zakon. Upoštevanje obličnostnih zahtev je torej pogoj za veljavnost oporoke.

 

 

Izpodbijanje oporoke

Če oporočitelj v času testiranja ni bil oporočno sposoben, če je imela njegova volja napake, če oporoka ni bila sklenjena v predpisani obliki, lahko pride do izpodbijanja oporoke. Izpodbijanje oporoke je torej mogoče le v omenjenih treh primerih. Za izpodbijanje oporoke je značilno, da le to lahko zahteva zgolj tisti, ki ima pravni interes. Prav tako je potrebno poudariti, da je izpodbijanje oporoke oziroma natančneje, razveljavitev oporoke mogoče zahtevati v roku enega leta od dneva, ko oseba, ki ima pravni interes, izve za vzrok neveljavnosti, vendar najdlje v desetih letih od razglasitve oporoke. Za izpodbijanje oporoke se je torej potrebno natančno držati navedenih rokov.