Odvetnik za nepremičnine

Odvetnik za nepremičnineOdvetnik za nepremičnine dobro pozna področje nepremičninskega prava, ki ga ureja množica zakonskih in podzakonskih predpisov. Ker so le ti velikokrat nejasni ali v medsebojnem nasprotju in težko razumljivi, bo odvetnik za nepremičnine v veliko pomoč vsakemu posamezniku pri tolmačenju in razumevanju le teh. Tudi na področju prometa z nepremičninami prodajalec in kupec naletita na številne okoliščine, ki vplivajo na veljavnost pravnega posla, pri čemer jima bo odvetnik za nepremičnine svetoval glede kasnejših posledic določb prodajne pogodbe za nepremičnine. Prodajo in nakup nepremičnine je potrebno obravnavati kot zelo rizični posel, kar dokazuje vedno več zlorab, zato je najpametneje, da prodajno pogodbo za nepremičnine sestavi odvetnik za nepremičnine, ki bo pravice strank varoval individualno. Odvetnik za nepremičnine med drugim tudi sestavlja in pregleduje pogodbe, pri čemer poleg predpisov dobro pozna tudi sodno prakso. Odvetnik za nepremičnine stranko strokovno varuje tudi pri sklepanju posameznih pogodb, saj je le to namreč osnova za pridobitev lastninske pravice, pri čemer je nujno potrebna izredna previdnost. Pazljivost je potrebna tudi pri nakupu ali prodaji nepremičnin s posredovanjem nepremičninskih družb, pri čemer je pomoč odvetnika za nepremičnine, ki bo odkril morebitne napake in pomembne pravne pomanjkljivosti, izredno dobrodošla.

 

 

 

Izročilna pogodba za nepremičnine

Izročilna pogodba za nepremičnine oziroma pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja je pogodba s katero se izročitelj zaveže, da bo nepremičnino razdelil in izročil svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem. Izročilna pogodba za nepremičnine je hkrati pogodba pri kateri so lahko pridobitelji premoženja samo izročiteljevi potomci. Izročilna pogodba za nepremičnine je veljavna le tedaj, če se z njo strinjajo vsi izročiteljevi potomci, posvojenci in njihovi potomci, ki bi bili po zakonu poklicani, da po njem dedujejo. Izročilna pogodba za nepremičnine ima tudi to posebnost, da more biti z izročitvijo in razdelitvijo zajeto samo sedanje izročiteljevo premoženje, in sicer vse ali samo del.
Položaj izročenega premoženja pri izročilni pogodbi za nepremičnine je takšen, da premoženje, ki so ga njegovi potomci prej pridobili z izročitvijo in razdelitvijo, ne spada v zapuščino prednika, ki je za življenja izročil in razdelil svoje premoženje in se tudi ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti.

 

 

 

Lastninska pravica na nepremičnini

Lastninska pravica na nepremičnini se najpogosteje pridobi s prenosom, to je na podlagi pravnega posla. Lastninska pravica na nepremičnini (in tudi lastninska pravica na splošno) je izključujoče narave. Lastnik je lahko torej le en pravni subjekt, tako da lastninska pravica A-ja izključuje, da bi bil lastnik kdorkoli drug. Lastninska pravica na nepremičnini se torej praviloma pridobi le, če jo je istočasno nekdo drug izgubil. To pravilo velja na nepremičninskem področju brez izjem, ker nepremičnina nikoli ne more biti brez lastnika. Lastninska pravica na nepremičnini se pogosto istoveti z njenim objektom, torej s samo nepremičnino, zato v vsakdanjem življenju pogosto poenostavljeno govorimo kar o prenosu nepremičnine in ne o prenosu lastninske pravice na nepremičnini, kot bi bilo povsem pravilno.