NUJNI DELEŽ PRI DEDOVANJU VIŠINA


nujni deležDel zapuščine, ki pripada posameznemu nujnemu dediču, imenujemo nujni delež pri dedovanju. Višina  nujnega deleža oziroma podlaga za izračun nujnega deleža je t.i. obračunska vrednost zapuščine. Nujni delež pri dedovanju omejuje predvsem svobodo oporočnega razpolaganja. Določenim osebam iz kroga zakonitih dedičev gre namreč po zakonu del zapuščine. V kolikor so zakoniti dediči z oporoko prezrti, jim pripada nujni delež pri dedovanju. Višina le tega je odvisna od obračunske vrednosti zapuščine, ki je seštevek vrednosti čiste zapuščine in vrednosti daril. Zapustnik lahko z oporoko spremeni red dedovanja, določen z zakonom, pri čemer lahko onemogoči dedovanje osebam, ki bi sicer po zakonitem dednem redu lahko dedovale, zaradi česar obstaja nujni delež pri dedovanju. Višina le tega se ugotavlja na način, da se najprej ugotovi, popiše in oceni zapustnikovo premoženje, aktiva in pasiva. Osebe iz kroga zakonitih dedičev, ki jim gre po določbah zakona del zapuščine oziroma del premoženja, ki ga je zapustnik odtegnil dedičem z določenimi neodplačnimi razpolaganji za življenja, so nujni dediči. Z ustanovo oporoke je tesno povezan nujni delež pri dedovanju. Višina le tega se določi tako, da od obračunske vrednosti zapuščine izračunamo zakonite dedne deleže posameznih nujnih dedičev in njihove nujne deleže kot določene kvote dednih deležev. Del zapuščine, ki gre skupaj vsem nujnim dedičem, imenujemo skupni nujni delež pri dedovanju. Višina nujnega deleža se računa, v kolikor zapustnik ni naklonil daril za časa svojega življenja, od vrednosti čiste zapuščine. Delež, ki je manjši od zakonitega dednega deleža, ker je del tega, je nujni delež pri dedovanju. Višina nujnega deleža je opredeljena v Zakonu o dedovanju, in sicer je del zapuščine, ki gre nujnemu dediču, manjši kot pri dedovanju po zakonu. Dedovanje nujnih dedičev ni oporočno dedovanje, ampak gre za zakonito dedovanje posebne vrste, pri čemer gre torej za nujni delež pri dedovanju. Višina nujnega deleža znaša polovico deleža, ki bi šel posameznim zakonitim dedičem po zakonitem dednem redu. Sem sodijo zapustnikovi potomci, posvojenci in njihovi potomci ter zakonec in izvenzakonski partner. Nujni delež drugih nujnih dedičev pa znaša tretjino deleža, ki bi šel posameznemu izmed njih po zakonitem dednem redu.


NUJNI DELEŽ


dedovanje nujni deležNujni delež pride v poštev pri oporočnem dedovanju, čeprav je ustanova nujnega deleža tesni v povezavi z zakonitim in ne z oporočnim dedovanjem. Nujni delež pri dedovanju je tako del zakonitega dedovanja, pri čemer gre za zakonito dedovanje posebne vrste. Nujni delež pri oporoki, torej nujni delež, ki pripade določenemu nujnemu dediču, se izračuna na podlagi obračunske vrednosti zapuščine. Nujni delež oziroma ustanova nujnega deleža je v tesni zvezi z ustanovo oporoke. Pri določanju višine nujnega deleža je treba upoštevati vse osebe, ki bi bile v konkretnem primeru lahko zakoniti dediči poleg dediča, katerega nujni delež ugotavljamo. Pri določanju višine nujnega deleža moramo prav tako upoštevati možnosti povečanja ali zmanjšanja dednega deleža določenih oseb iz kroga zakonitih dedičev v korist ali v breme dediča, čigar nujni delež računamo. Če ima dedno nevredni ali razdedinjeni  dedič potomce, ki so lahko nujni dediči, ne pride do povečanja nujnih deležev sodedičev, ker dobijo nujni delež nevrednega ali razdedinjenega dediča potomci na podlagi vstopne pravice. Nujni delež pri oporoki je delež, s katerim je omejena svoboda oporočnega testiranja. Postopek, ki poteka pred pristojnim sodiščem, v grobem imenujemo dedovanje. Nujni delež pa se ugotavlja v primeru oporočnega dedovanja. V primeru, ko zapustnik umre pride do stanja, ki mu pravimo dedovanje. Nujni delež je ob določenih pogojih mogoče tudi odtegniti ali zmanjšati.