NUJNI DELEŽ PRI DEDOVANJU VIŠINA

Med zakonito dedovanje posebne vrste štejemo nujni delež pri dedovanju. Višina oziroma podlaga za izračun nujnega deleža posameznega nujnega dediča, skupnega nujnega deleža in razpoložljivega dela zapuščine je t.i. obračunska vrednost zapuščine. Nujni delež, ki pripada nujnim dedičem, ki imajo pravico do dela zapuščine, s katerim zapustnik ne more razpolagati imenujemo nujni delež pri dedovanju. Višina nujnega deleža se tako ugotavlja na način, da se najprej ugotovi, popiše in oceni zapustnikovo premoženje, aktiva in pasiva. Nujni delež, ki pripada samo določenim, v zakonu naštetim osebam, prav tako imenujmo nujni delež pri dedovanju. Višina nujnega deleža se določi tako, da se iz premoženja najprej izloči tiste dele, ki niso predmet dedovanja (delež na premoženju, ki je rezultat prispevanja zapustnikovih potomcev ter posvojencev in njihovih potomcev).

nujni delez pri dedovanju

Nujni delež je prikrajšan, če celotna vrednost oporočnih razpolaganj in daril presega razpoložljivi del ter ga umeščamo pod termin nujni delež pri dedovanju. Višina nujnega deleža se izračuna tako, da se od ostanka vrednosti premoženja, ki ga je imel zapustnik ob smrti, odšteje zapustnikove dolgove ter določene dolgove zapuščine. Razlika je čista zapuščina. Nujni delež je del zapuščine, ki pripada posameznemu nujnemu dediču, imenujemo pa ga nujni delež pri dedovanju. Višina nujnega deleža se nadalje izračuna tako, da se vrednosti čiste zapuščine prišteje vrednost daril, ki jih je zapustnik naklonil osebam, ki bi prišle po zakonitem dedovanju v poštev kot dediči, t.j. osebam, ki bi v konkretnem primeru dedovale, če ne bi bilo oporoke. Ustanova, s katero je omejena predvsem svoboda oporočnega razpolaganja, je nujni delež pri dedovanju. Višina nujnega deleža se izračuna tako, da se prišteva tudi vrednost daril, za katera je zapustnik odredil, naj se dediču ne vračunajo v dedni delež, kot tudi vrednost daril, danih dediču, ki se dediščini odpove. Vsakemu posameznemu nujnemu dediču pripada t.i. nujni delež pri dedovanju. Višina oziroma ključ za izračunavanje nujnega deleža je njegova kvota, vrednost nujnega deleža pa se torej izračuna od vrednosti zapuščine. Dedovanje zaščitene kmetije pozna osnovno načelo, in sicer kmetijo naj deduje le en sam dedič (dedič, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče), tako da ne pride do drobitve kmetije. Dedovanje zaščitene kmetije je mogoče tudi na podlagi oporoke, vendar sme oporočitelj v tem primeru postaviti za dediča kmetije le enega dediča – eno fizično osebo, izjemoma pa dve osebi. Prvi dedni red predstavljajo zapustnikovi potomci in njegov zakonec. Osebe namreč dedujejo po določenih dednih redih. Prvi dedni red tako predstavlja dediče najbolj bližnjega dednega reda, saj dediči pravega dednega reda dedujejo pred vsemi drugimi. Dober odvetnik za dedno pravo bo vsekakor natančneje obrazložil tudi krog dedičev, ki sodijo v drugi in tretji dedni red. Dober odvetnik za dedno pravo bo s širokim pravnim znanjem pomagal tudi pri reševanju zapletenih dednih zadev.

RAZDEDINJENJE NUJNEGA DEDIČA

Razdedinjenje nujnega dediča je vsekakor mogoče. Razdedinjenje nujnega dediča pride v poštev, če nujni dedič postane dedno nevreden, in sicer če zagreši dejanje ali opustitev, zaradi katerih si ne zasluži, da bi dedoval. Razdedinjenje nujnega dediča je tako mogoče, če je nujni dedič z naklepom vzel ali poskusil vzeti življenje zapustniku. Razdedinjenje nujnega dediča je prav tako mogoče, če je le ta s silo ali grožnjo prisilil zapustnika ali ga z zvijačo pripravil do tega, da je napravil ali preklical oporoko ali kakšno določilo v oporoki, ali mu preprečil to storiti. Razdedinjenje nujnega dediča je prav tako mogoče, če je nujni dedič uničil ali skril zapustnikovo oporoko z namenom, da bi preprečil izpolnitev zapustnikove poslednje volje, prav tako pa tudi tisti, ki je ponaredil zapustnikovo oporoko. Dedno nevreden je tudi nujni dedič, ki se je huje pregrešil zoper dolžnost preživljati zapustnika, ki ga je bil po zakonu dolžan preživljati, in tudi tisti nujni dedič, ki ni hotel dati zapustniku potrebne pomoči.

visina nujnega deleza pri dedovanju