Lastninska pravica na nepremičnini

Lastninska pravica na nepremičnini

 

Lastninska pravica, je osrednja pravica ustavnega prava in temeljna človekova pravica, saj je pravica imeti stvar v oblasti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši dovoljen način in z njo razpolagati. Lastninsko pravico na nepremičninah lahko pridobimo s pravnim poslom, dedovanjem, zakonom ali na podlagi odločbe državnega organa. Lastninsko pravico na nepremičninah je možno tudi priposestvovati kot dobroverni posestnik pod določenimi pogoji, po preteku zakonsko določenega obdobja.

 

Pravo nepremičnin

Pravo nepremičnin je področje stvarnega prava, ki ureja različne oblike lastništva in druge stvarne pravice na nepremičninah. Pravo nepremičnin urejajo zakonski in podzakonski akti v tesni zvezi z zemljiškoknjižnimi načeli, kot sta npr. načelo zaupanja v zemljiško knjigo in domneva lastninske pravice, kar pomeni, da obstaja domneva da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo kot lastnik. V okvir nepremičninskega prava tako spadajo tudi predpisi o zemljiški knjigi.

 

Pridobitev lastninske pravice na nepremičninah

Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah se poleg sklenitve veljavnega pravnega posla zahteva tudi vpis v zemljiško knjigo. Pogodba, s katero se prenaša lastninska pravica mora biti sklenjena v pisni obliki. Da se prenese lastninska pravica na nepremičnini je treba najprej skleniti zavezovalni pravni posel npr. sklenitev kupoprodajne pogodbe za nepremičnine. Nato mora prodajalec izročiti kupcu zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim prodajalec brezpogojno dovoljuje vpis kupca v zemljiško knjigo kot lastnika nepremičnine. Podpis na zemljiškoknjižnem dovolilu, mora biti overjen pri notarju. V primeru dedovanja(,) se pridobi lastninska pravica na nepremičnini v trenutku zapustnikove smrti.

 

Plačilo davka na nepremičnine

S pridobitvijo lastninske pravice na nepremičninah, postanemo tudi davčni zavezanci na plačilo davka na nepremičnine, razen v primeru, ko smo davka oproščeni. Ko je sklenjena kupoprodajna pogodba za nepremičnine, postane prodajalec zavezanec za plačilo davka na promet z nepremičninami, kateri znaša 2% od davčne osnove oz. kupnine določene v pogodbi. Prav tako gre pri izročilni pogodbi za nepremičnine po sklenitvi pogodba enako kot druge pogodbe v davčni postopek za odmero davka, saj gre v obeh primerih za povečanje posameznikovega premoženja. V primeru sklenitve darilne pogodbe glede nepremičnine, so plačila davka na nepremičnine oproščeni dediči prvega dednega reda.