O oporoki in njenem izpodbijanju

Izpodbijanje oporokepisanje oporoke

Izpodbijanje oporoke je tesno povezano z njeno veljavnostjo. Izpodbijanje oporoke je mogoče v kolikor je oporoka zaradi formalnih hib izpodbojna. Izpodbijanje oporoke oziroma možnost izpodbijanja le te, ocenjujemo glede na dejstvo ali je oporoka napravljena v eni izmed oblik, kakor jo določa zakon in ob pogojih, ki jih določa zakon. V tem kontekstu je torej izpodbijanje oporoke odvisno od dejstva ali obstoji oporočna sposobnost oporočitelja, ali obstoji prava volja oporočitelja ter kot rečeno, ali obstoji izpolnitev v zakonu predpisane oblike. Izpodbijanje oporoke je tako mogoče v kolikor gre za formalno hibno oporoko. Izpodbijanje oporoke je torej mogoče na podlagi dveh pravnih izhodišč: iz razlogov vezanih na osebo oporočitelja in zaradi napak v obliki same oporoke. Izpodbijanje oporoke je kot rečeno mogoče iz razlogov vezanih na osebo oporočitelja. Takšni razlogi so oporočiteljeva starost, oporočna sposobnost in prava oporočna volja. Zakonski določili določata tudi roke za izpodbijanje oporoke, razlogi, na katere so subjektivni roki vezani, pa so pri posameznem zakonskem določilu različni.

 

Oporokanujni delež pri oporoki

Oporoka je izraz svobode testiranja. Zapustnik namreč z oporoko razpolaga s svojim premoženjem na način in v mejah, kot to določa zakon. Oporoka je enostranska izjava volje, torej enostranski pravni posel. Oporoka je glede nastanka, obstoja in posledic oziroma vsebine odvisna samo od volje oporočitelja. Oporoka je strogo osebni akt. Zastopanje pri izjavi volje nikakor ne pride v poštev. Oporočitelj ne more prepustiti določitev dediča tretjemu. Pisanje oporoke je tako izključno izraz oporočiteljeve volje. Dedovanje po oporoki je eden izmed načinov dedovanja, pri čemer poznamo še dedovanje na podlagi zakona. Oporoka je strogo formalen pravni posel. Veljavna je namreč samo oporoka, ki je narejena v eni izmed oblik, ki jih predpisuje zakon. Pisanje oporoke je lahko lastnoročno, ko oporočitelj torej lastnoročno zapiše svojo poslednjo voljo, le to pa oporočitelj lahko napiše tudi z računalnikom, pri čemer mora nato sestavek lastnoročno podpisati. Nujni delež pri oporoki je institut, s katerim je omejena predvsem svoboda oporočnega razpolaganja. Ustanova nujnega deleža (nujni delež pri oporoki) pa ne omejuje samo zapustnikove svobode testiranja, ampak utesnjuje tudi njegovo prosto razpolaganje za časa življenja. Zapustnik namreč ne more določenih oseb iz kroga zakonitih dedičev izključiti iz dedovanja niti na ta način, da svoje premoženje razda z neodplačnimi razpolaganji, storjenimi za časa življenja. Dedovanje po oporoki je hkrati dedovanje, ko soglasje osebe, ki naj dobi korist iz oporoke, ni potrebno.