DEDOVANJE NUJNI DELEŽ IN ZAKON O DEDOVANJU

 

Zakon o dedovanju ureja področje, ki ga imenujemo dedovanje. Nujni delež je bil v slovensko pravno ureditev vpeljan že davno. Tako zakonito dedovanje kot tudi oporočno dedovanje uvrščamo v skupni pojem dedovanje. Nujni delež je eno od najučinkovitejših sredstev za omejevanje svobode oporočnega razpolaganja. Ob uvedbi zapuščinskega postopka sodišče določi krog oseb, ki pridejo v poštev za zakonito dedovanje. Nujni delež posplošeno pomeni, da gre nekaterim osebam iz kroga zakonitih dedičev del zapuščine tudi, če jih je zapustnik v oporoki prezrl. Te osebe v teoriji imenujemo tudi nujni dediči ter so tako hkrati del pojma, ki ga imenujemo dedovanje. Nujni delež je termin, ki ga zakon uporablja tudi za del zapuščine, ki pripada vsem nujnim dedičem skupaj, pri čemer ga teorija imenuje tudi skupni nujni delež. Tekom življenja napoči tudi težko obdobje izgube ljubljene osebe ter s tem dedovanje. Nujni delež je hkrati tudi pravni termin, ki je pridržan za nujne dediče in zato odtegnjen zapustnikovemu razpolaganju, saj je rezerviran oziroma pridržan za nujne deleže, kar prav tako sodi v pravni termin, ki ga imenujemo dedovanje. Nujni delež je institut, ki omejuje ne le zapustnikovo svobodo oporočnega razpolaganja, temveč tudi njegovo svobodo razpolaganja s premoženjem za časa njegovega življenja. Navedeno uvrščamo v širok pravni pojem, ki mu pravimo dedovanje. Nujni delež je tudi v tem kontekstu izrednega pomena, saj bi se namreč zapustnik z razpolaganjem z darili za življenja lahko ognil dolžnosti, ki mu jo pravo nalaga v zvezi z nujnimi dediči, tj. obšel bi predpise o nujnem deležu. Nujni delež pri dedovanju je zato izrednega pomena, saj bi bila v tem primeru vrednost čiste zapuščine tako majhna, da bi bili nujni dediči prikrajšani in ustanova nujnega deleža brez pomena. Nujni delež pri dedovanju oziroma višina nujnega deleža je odvisna od dednega reda kateremu pripada posamezni dedič.

 dedovanje

 

 

DEDOVANJE DAVEK

V življenju se žal srečamo z žalostnimi trenutki, ko zaradi izgube ljubljene osebe nastopi dedovanje. Davek na področju dedovanja imenujemo davek na dediščine in darila. Davki so vsekakor področje, glede katerega se porajajo mnoga vprašanja, predvsem na pravnem področju, ki ga imenujemo dedovanje. Davek na področju dedovanja ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Postopek, ki steče op smrti zapustnika, imenujemo dedovanje. Davek na dediščine in darila podrobno ureja tudi davčne stopnje, ki so različne glede na dedne redove. Obdobje, ko napoči postopek dedovanja, na splošno imenujemo  dedovanje. Davek na dediščine kot osnovo za davek šteje vrednost podedovanega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Zakon o dedovanju podrobno ureja področje, ki ga imenujemo dedovanje. Davek na dediščine kot premoženje šteje nepremičnine, premičnine ter premoženjske in druge stvarne pravice. Del postopka dedovanja je vsekakor tudi sodna taksa. Dedovanje je namreč proces, ko smo prisiljeni plačati tudi sodne stroške, kamor nedvomno sodi tudi sodna taksa. Dedovanje terja uvedbo zapuščinskega postopka. Sodna taksa pri dedovanju je različna. Taksa za delitev zapuščine se ne plača posebej, če jo dediči sporazumno predlagajo in je sporazum o delitvi vpisan v sklep o dedovanju. Sodna taksa pri dedovanju je odvisna tudi od vrste sodne storitve. Ne plača se nova taksa za hrambo, če se oporoka nadomesti z drugo, pač pa se plača taksa za vrnitev oporoke, ki se nadomešča z drugo.

 dedovanje nujni delež