DEDOVANJE NUJNI DELEŽ

V življenju nas žal doleti tudi trenutek, ko izgubimo ljubljeno osebo. Takrat se srečamo s postopkom, ki ga imenujemo dedovanje. Nujni delež je pravni termin, glede katerega se nenehno porajajo mnoga vprašanja. Zakon o dedovanju ureja pravno področje, ki ga imenujemo dedovanje. Nujni delež je povezan s krogom upravičencev do nujnega deleža. Sodišče ob uvedbi postopka najprej določi krog oseb, ki bodo dedovale, bodisi po oporoki bodisi po zakonu, pri tem pa po smrti zapustnika uvede postopek, ki ga imenujemo dedovanje. Nujni delež zapustnikovih staršev (in posvojiteljev) znaša tretjino deleža, ki bi jim šel po zakonitem dednem redu. Prehodu zapustnikovega premoženja kot celote ali alikvotnega dela premoženja na pravne naslednike, pravimo dedovanje. Nujni delež je delež, do katerega imajo pravico tudi zapustnikovi bratje ali sestre, torej otroci zapustnikovih staršev. Bratje in sestre dedujejo v drugem dednem redu, vendar ne, če imajo še živeče starše in dedujejo oni. Dedni redi so izrednega pomena za postopek, ki ga imenujemo dedovanje. Nujni delež v primeru dedovanja zapustnikovih bratov in sester znaša tretjino zakonitega dednega deleža. Če zapustnikovi bratje in sestre izpolnjujejo posebne pogoje za imetništvo pravice do nujnega dedovanja, jim pripada tretjina deleža, ki bi jim šel po zakonitem dednem redu. Šele zapustnikova smrt oziroma razglasitev pogrešanega za mrtvega je osnovni pogoj za nastop postopka, ki ga imenujemo dedovanje. Nujni delež pripada zapustnikovim starim staršem le tedaj, če ni oseb, ki spadajo v bližnji zakoniti dedni red, ne glede na to, ali so te osebe lahko nujni dediči ali ne. Točen čas smrti je pomemben za dedovanje. Nujni delež oziroma velikost nujnega deleža preživelega zapustnikovega zakonca znaša polovico zakonitega dednega deleža. Dedovanje izvenzakonskega partnerja je povsem izenačeno z dedovanjem zakonskega partnerja. Dedovanje izvenzakonskega partnerja  oziroma zakoniti delež zunajzakonskega partnerja je odvisen od tega, ali le ta deduje v prvem ali drugem dednem redu. Pravni nasveti o dedovanju so velikega pomena, saj lahko razrešijo marsikatero stisko, zato je priporočljivo obiskati odvetnika. Pravni nasveti o dedovanju so vsekakor pomembni ter dobrodošli, saj se dedičem porajajo mnoga vprašanja, ki jih ne morejo razrešiti brez strokovne pomoči odvetnika. Odpoved dedovanju je mogoča, pri čemer se lahko dedič odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. Odpoved dedovanju, ki jo pravilneje imenujemo odpoved dediščini je izjava volje, ki jo poda dedič po zapustnikovi smrti o tem, da noče biti dedič.

dedovanje nujni delež

 

DAVEK NA DEDOVANJE

Davek na dedovanje pravilneje imenujemo davek na dediščine in darila. Davek na dedovanje oziroma davek na dediščine in darila ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Davek na dedovanje oziroma predmet obdavčitve po Zakonu o davku na dediščine in darila je premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Osnova za davek na dedovanje oziroma davek na dediščine in darila, je vrednost podedovanega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek. Davčna obveznost za davek na dedovanje oziroma davek na dediščine in darila nastane na dan pravnomočnosti sklepa o dedovanju.

nujni delež dedovanje