Davek na dedovanje nepremičnin in menjava nepremičnin

davek na dedovanje nepremičnine

Davek na dedovanje

Davek na dedovanje nepremičnin ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Davek na dedovanje nepremičnin (pravilneje: davek na dediščine) poleg davčnih stopenj vsekakor pozna tudi davčne oprostitve. Davek na dedovanje nepremičnin je davek, katerega so oproščeni dediči ali dedinje prvega dednega reda. Davek na dedovanje nepremičnin se prav tako ne plača od tistega dela nepremičnine, na katerem dedič po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka. Davek na dedovanje nepremičnin se ne plača od podedovanega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine. Davek na dedovanje nepremičnin se ne plača oziroma ga ne plača dedič, ki se po določbah zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, šteje za kmeta, če podeduje kmetijsko zemljišče. Davek na dedovanje nepremičnin se prav tako ne plača oziroma ga ne plača dedič – prevzemnik kmetijskega gospodarstva, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dedovanje kmetijskih gospodarstev šteje za zaščiteno kmetijo, pa tudi v primerih, ko dedič – kmet podeduje celo kmetijo. Za izračun davka na nepremičnine je potrebno vedeti, da obdavčenje pri prodaji nepremičnin obravnavata Zakon o davku na promet nepremičnin in Zakon o dohodnini. Višina davka na promet z nepremičninami je 2 % od davčne osnove. Davčna obveznost nastane pri vsakem odplačnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Za izračun davka na nepremičnine je značilno, da se davek obračuna pri prodaji nepremičnine ali v primeru, ko lastnik za nepremičnino dobi druga sredstva.

 

menjava nepremičnine

Menjava nepremičnin

Menjava nepremičnin se opravi s pomočjo menjalne pogodbe, ki je opredeljena kot pogodba, s katero se vsak pogodbenik zavezuje nasproti svojemu sopogodbeniku, da mu bo izročil zamenjano stvar (nepremičnino), tako da bo ta pridobil lastninsko pravico. Menjava nepremičnin na podlagi menjalne pogodbe zahteva oziroma sta za to potrebni dve zemljiškoknjižni dovolili, ki ju izdata obe stranki. Menjava nepremičnin s pomočjo menjalne pogodbe ne zahteva upoštevanja določil o zakonitih predkupnih pravicah, ker se ta določila nanašajo le na prodajo nepremičnin. Menjava nepremičnin, ki je opravljena s sklenitvijo menjalne pogodbe, mora biti sklenjena v pisni obliki. Če pa se menjava nepremičnin z menjalno pogodbo sklene med zakoncema, pa je predpisana oblika notarskega zapisa. V primeru, da je predmet menjave kmetijsko zemljišče, je potrebno upoštevati določila ZKZ glede odobritve pravnega posla s strani upravne enote. Povsem drugačna od menjalne pogodbe pa je prodajna pogodba za nepremičnino, ki je pogodba, s katero se prodajalec zavezuje, da bo nepremičnino, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino. Navedeni pogodbi pa sta si podobni v tem, da mora biti tudi prodajna pogodba za nepremičnino sklenjena v pisni obliki. Najpogostejša pogodba na podlagi katere pride do prenosa lastninske pravice je vsekakor prodajna pogodba. Nepremičnine pa so najpogosteje predmet navedene pogodbe. Pogodba, za katero je vsekakor izredno priporočljivo, da jo skrbno sestavi odvetnik, je prodajna pogodba. Nepremičnine namreč zahtevajo široko pravno znanje na področju nepremičninskega prava. Le na ta način se je namreč moč izogniti hudim zapletom, ki lahko tako za kupca kot za prodajalca nastanejo v prihodnosti.