DAVEK NA DEDOVANJE


dedovanje po oporokiDavek na dedovanje oziroma pravilneje davek na dediščino ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Davek na dedovanje (davek na dediščino) je davek katerega predmet obdavčitve je premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Kot premoženje se štejejo nepremičnine, premičnine, premoženjske in druge stvarne pravice. Med premičnine se štejejo tudi vrednostni papirji in denar. Davek na dedovanje (davek na dediščino) pojasnjuje tudi kdaj dediščina, ki zajema le premičnine, ni predmet obdavčitve. Gre za primer, ko je skupna vrednost premičnin nižja od 5.000,00 €. Davek na dedovanje (davek na dediščino) mora biti plačan. Brez dokaza, da je plačan davek oziroma da obstojijo zakonsko določeni razlogi, zaradi katerih ni treba obračunati davka ali da darilna pogodba ni predmet odmere, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Davek na dedovanje (davek na dediščino) odmeri davčni urad na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Če je predmet dedovanja nepremičnina, pošlje sodišče pravnomočni sklep o dedovanju davčnemu uradu, kjer je nepremičnina. Davek na dedovanje (davek na dediščino) odmeri davčni urad v 30 dneh po prejemu davčne napovedi oziroma pravnomočnega sklepa o dedovanju. Davek na dedovanje oziroma davek na dediščine se davčnemu zavezancu odmeri z odločbo.


DEDOVANJE


dedovanjeDedovanje je pojem, ki ga med drugim povezujemo tudi z davkom na dediščino. Omenjeni davek ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Dedovanje ureja Zakon o dedovanju. Smrt mora biti izkazana in ne samo zatrjevana. Ugotovitev smrti je naloga medicinske stroke, pravni predpisi pa določajo evidentiranje tega dejstva v osebnih registrih. Dedovanje je mogoče na podlagi zakona ali na podlagi oporoke. Za nastop pravnih posledic iz oporoke mora biti oporoka na predpisan način razglašena. Dedovanje po oporoki je seveda mogoče le, če je zapustnik napravil veljavno oporoko. Dedovanje po oporoki pogosto ne poteka na miroljuben način. Obstajajo mnogi primeri, ko dediči, ki po oporoki ne dedujejo, dedovali pa bi na podlagi zakonitega dedovanja, oporoko izpodbijajo. Dedovanje po možu je dedovanje, ki torej poteka tako na podlagi zakona kot tudi na podlagi oporoke. Vsekakor mož v oporoki kot dedinjo določi svojo ženo, kljub dejstvu, da bi le ta po njem dedovala tudi po zakonu. Dedovanje po možu na podlagi zakonitega dedovanja pride v poštev v vsakem primeru. Žena sodi v prvi dedni red. Dedovanje izvenzakonskega partnerja je izenačeno z dedovanjem zakonskega partnerja, torej partnerja, ki je z zapustnikom sklenil zakonsko zvezo. Dedovanje izvenzakonskega partnerja je torej prav tako  mogoče na podlagi zakona kot tudi na podlagi oporoke. Zunajzakonski partner sodi v prvi dedni red. Dedovanje oziroma zapuščinski postopek poteka pred zapuščinskim sodiščem, pri čemer sodišče izdaja odločbe v obliki sklepov. Sklep o dedovanju je odločba zapuščinskega sodišča, s katero sodišče ugotavlja, da je po zapustnikovi smrti določena oseba (ali več oseb) postala njegov dedič in tudi, kateri dednopravni učinki so še nastopili kot posledica zapustnikove smrti. Za dedovanje oziroma da do dedovanja pride je potrebno, da zapustnik umre, da obstaja dedič, da ima dedič dedni naslov, da je dedič dedno sposoben oziroma da ni dedno nevreden.