DARILNA POGODBA IN DEDOVANJE

darilna pogodba med zakoncemaDarilna pogodba in dedovanje sta pojma, ki se kljub svoji različni zakonski ureditvi medsebojno prepletata. Darilna pogodba in dedovanje sta tesno povezana na področju pravnega termina, ki ga imenujemo lastninska pravica. Darilna pogodba in dedovanje saj namreč dva izmed pravnih naslovov na podlagi katerih preide lastninska pravica kot pravica imeti stvar v posesti, jo uporabljati in uživati na najobsežnejši način ter z njo razpolagati. Darilna pogodba in dedovanje sta urejena v dveh različnih zakonih, pri čemer darilno pogodbo ureja Obligacijski zakonik, postopek dedovanja pa Zakon o dedovanju. Darilna pogodba in dedovanje sta hkrati pojma, ki se prepletata tudi na podlagi dejstva, da je preklic darilne pogodbe zaradi obdarjenčevega obnašanja mogoč tudi proti obdarjenčevemu dediču. Darilna pogodba se lahko prekliče v enem letu od dneva, ko je darovalec zvedel za razlog za preklic. Pojma darilna pogodba in dedovanje se medsebojno prepletata tudi v primeru, če je zapustnik z oporočnimi razpolaganji in z darili med živimi prekoračil vrednost razpoložljivega dela zapuščine, torej če je načel ali izčrpal skupni nujni delež. V tem primeru gre po zakonu za prikrajšanje nujnega deleža. Darilna pogodba in dedovanje sta torej pojma, ki se srečujeta tudi v primeru, ko je treba zaradi kritja nujnega deleža poseči tudi na darila. Darila se vračajo v obrnjenem vrstnem redu kot so bila dana. Najprej se vrne darilo, ki je po času naklonitve najbliže času smrti zapustnika, nato časovno oddaljenejše darilo in tako po vrsti nazaj od časa smrti, dokler ni nujni delež pokrit. Glede dedovanja lahko omenimo tudi, da davek na dedovanje nepremičnin ureja Zakon o davku na dediščine in darila. Davek na dedovanje nepremičnin pravilneje imenujemo davek na dediščine in darila.

 

DARILNA POGODBA MED ZAKONCEMA

davek na dedovanje nepremičninDarilna pogodba med zakoncema je pogodba, s katero se eden izmed zakoncev (darovalec) zaveže na drugega zakonca (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja. Darilna pogodba med zakoncema, torej darilna pogodba sklenjena med zakonskima partnerjema, mora imeti obliko notarskega zapisa, kar štejemo kot posebnost. Darilna pogodba med zakoncema je hkrati pogodba, za katero velja, da mora biti podpis darovalca overjen. Darilna pogodba med zakoncema se kot vsaka darilna pogodba prav tako lahko prekliče. Razlogi zaradi katerih se darilna pogodba med zakoncema prekliče so preklic darila zaradi stiske, zaradi hude nehvaležnosti ali zaradi pozneje rojenih otrok. Ena najpogostejših pogodb je prav gotovo darilna pogodba nepremičnine pa so vsekakor pogosto predmet darilnih pogodb. Pogodba, ki se lahko pri prenosu lastninske pravice na nepremičnini sklene tudi med zakoncema, je prav tako darilna pogodba. Nepremičnine, katere si zakonca želita podariti, je prav tako po sklenitvi darilne pogodbe priporočljivo vpisati v zemljiško knjigo. Popolno nasprotje je razveza zakonske zveze oziroma razveza zakona. Delitev premoženja, do katere pride med sprtima zakoncema, je vsekakor povod k še močnejšim negativnim čustvom. Vendar v določenih življenjskih okoliščinah v poštev pride le še razveza zakonske zveze oziroma razveza zakona. Delitev premoženja se lahko med sprtima zakoncema, če je to mogoče, najprej doseže na sporazumen način.