DARILNA  POGODBA DAVEK

Pogodba, s katero se ena oseba (darovalec) zaveže na drugo osebo (obdarjenca) neodplačno prenesti lastninsko ali drugo pravico ali na drugačen način v breme svojega premoženja obogatiti obdarjenca, obdarjenec pa izjavi, da se s tem strinja, je darilna pogodba. Davek na dediščine in darila je davek, ki pride v poštev v primeru obdarovanja. Pogodba, katere predmet je nepremičnina, je prav gotovo lahko tudi darilna pogodba. Davek oziroma višina davka je odvisna od tega kateremu dednemu redu pripada obdarjenec. Pogodba pri kateri mora biti podpis darovalca overjen je darilna pogodba. Davek na dediščine in darila kot premoženje šteje nepremičnine, premičnine, pa tudi premoženjske in druge stvarne pravice. Tudi mešano darilo, ko obstaja med strankama vzajemna obveznost obogatiti druga drugo bodisi na podlagi iste bodisi na podlagi druge pogodbe, bi lahko v delu glede katerega obveznost ene stranke presega obveznost druge stranke, lahko imenovali darilna pogodba. Davek na dediščine in darila med premičnine šteje tudi vrednostne papirje in denar. Darilo za primer smrti je prav tako posebna darilna pogodba. Davek na dediščine in darila oziroma davčna obveznost nastane na dan sprejema darila. Darilo velja za sprejeto ob podpisani darilni pogodbi. Možnost, da se darilo lahko prekliče, ponuja darilna pogodba. Davek na dediščine in darila pozna več davčnih stopenj, ki so različne glede na dedne redove. Preklic darila je mogoč zaradi stiske, zaradi hude nehvaležnosti ali zaradi pozneje rojenih otrok, kar hkrati tudi pogost pojav glede pogodbe, ki jo imenujemo darilna pogodba. Davek na dediščine in darila se ne plača od podarjenega začasnega ali dosmrtnega užitka nepremičnine. Davek na dediščine in darila ljudje laično imenujejo davek od darilne pogodbe, pogosto pa mu pravijo tudi davek pri darilni pogodbi. Zakon o davku na dediščine in darila ureja davek na dediščine in darila, kamor sodi davek od darilne pogodbe. Pravilen izraz za davek pri darilni pogodbi je torej davek na dediščine in darila.

 

 darilne pogodbe za nepremičnine davek

 

 

DAVEK NA DARILNO POGODBO NEPREMIČNINE

Davek na dediščine in darila ljudje pogosto laično imenujejo davek na darilno pogodbo. Nepremičnine so nedvomno lahko predmet darilnih pogodb. Zakon o davku na dediščine in darila ureja davek na darilno pogodbo. Nepremičnine, ki so predmet darila, mora davčni zavezanec napovedati pri davčnem uradu, kjer nepremičnina leži.

Fizična oseba, ki prejme premoženje na podlagi darovanja, plača davek na darilno pogodbo. Nepremičnine so, kot rečeno, lahko predmet darilnih pogodb. Vendar pa darilo, ki zajema le premičnine, katerih skupna vrednost je nižja od 5.000 evrov, ni predmet obdavčitve ter se torej v tem primeru ne plača davek na darilno pogodbo. Nepremičnine so pogosto predmet pravnega prometa. Od tistega dela nepremičnine, na katerem obdarjenec po veljavnih predpisih ne more pridobiti lastninske pravice, pravice uporabe ali užitka, se ne plača davek na darilno pogodbo. Nepremičnine kot so kmetijska zemljišča so podvržene posebnemu pravnemu režimu tudi na področju obdavčitve. Vsekakor naše pravo pozna tudi pogodbo, ki jo imenujemo izročilna pogodba. Davek na dediščine in darila prav tako ureja tudi obdavčitev na podlagi izročilne pogodbe. Pogodba, s katero se ena stranka (prednik, izročitelj) zaveže, da bo izročila in razdelila svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem in njihovim potomcem, imenujemo izročilna pogodba. Davek na dediščine in darila kot davčno osnovo šteje vrednost v dar prejetega premoženja v času nastanka davčne obveznosti po odbitku dolgov, stroškov in bremen, ki odpadejo na premoženje, od katerega se plačuje ta davek.

darilna pogodba davek